Če je v Vidmu vladalo vzdušje sicer velikega veselja, a je bilo obenem na vsakem koraku čutiti, da so prav vsi v podoben dosežek (po sistemu če ne letos, pa drugo leto) verjeli, je bilo precej drugače v taboru palčkov, ki sta to celo v primerjavi z Udinesejem. “Za nas je to več kot le velik uspeh. Je nekaj, česar se sploh ne da opisati z besedami,” je tako svoje občutke novinarjem v transu razlagal trener slovaškega nogometnega čudeža, Vladimir Weiss, le malo po tem, ko je njegovo moštvo v srhljivki strelov z enajstih metrov (obe srečanji sta se končali brez doseženega zadetka) ugnalo ambiciozni beograjski Partizan. “Liga prvakov je bila doslej nekaj, o čemer si nismo upali niti sanjati, zdaj pa je to naša realnost. In glede na to, da smo v kvalifikacijah izločili tri moštva - med njimi tudi Celtic in izjemno ekipo Partizana - mislim, da smo si jo zaslužili,” je žarel Weiss, ki je posebno zahvalo namenil svojemu vratarju Juraju Čobeju: “Bil je neverjeten. Zaradi njega smo se nocoj počutili kot velika evropska ekipa.” “Že med samo tekmo sem branil bolje kot kadarkoli prej v svojem življenju, nato pa mi je uspelo obraniti še odločilne enajstmetrovke. Nadvse sem srečen,” se je dogodkov spominjal veliki slovaški junak, te iste dogodke pa si je trener Partizana Vladimir Verzemović razlagal zelo filozofsko: “To je življenje. Pred dvema letoma smo se v ligo prvakov uvrstili prav po enajstmetrovkah, tokrat pa nam pač ni usojeno.” S to razlago se bodo gotovo s težavo sprijaznili predvsem v torek izjemni Partizanovi navijači.