Urad je z izpodbijano odločbo zavrnil ugovor tožeče stranke z dne 1. 10. 2007 zoper registracijo znamke „TS Mobitel“ št. .... Iz obrazložitve je razvidno, da je Urad je dne 22. 12. 2006 prejel prijavo znamke za znak „TS Mobitel“ za blago in storitve po Nicejski klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamke (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, Uradni list RS-MP, št. 9/92 – v nadaljevanju NK), razvrščene v razredih 9, 16, 36, 37, 38, 41 in 42 NK. Tožeča stranka je v ugovoru navedla, da je imetnica prej registriranih znamk Skupnosti „T.Mobile“ št. 4588241, 485441, 485391 in mednarodno registriranih znamk „T-Mobile“, št. 680035 in 680034, vse navedene znamke so registrirane za označevanje blaga in storitev, ki je enako ali podobno blagu in storitvam prijaviteljeve znamke. Meni, da je prijavljena znamka tako podobna njenim znamkam, blago je tudi podobno ali enako, da so podani zavrnilni razlogi po točki b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Urad je v vloženem ugovoru obvestil prijavitelja A., d.d., ... ulica št. ... , A. (v tem upravnem sporu stranka z interesom), ki v odgovoru na obvestilo navaja, da znak njegove znamke ni zamenljivo podoben znamkam tožeče stranke in predlaga, da urad zavrne ugovor in registrira prijavljeno znamko v celoti. Urad je preveril utemeljenost navedb v ugovoru in ugotovil, da ugovor ni utemeljen in da je znamko mogoče registrirati za vse prijavljeno blago in storitve. Meni, da ni izpolnjen eden izmed kumulativnih pogojev za zavrnitev prijavljene znamke in sicer pogoj istovetnosti oziroma podobnosti znakov iz točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Podobnost znakov ugotavljamo tako, da primerjamo znamke kot celote, z upoštevanjem njihovih najbolj dominantnih delov, če jih je mogoče določiti. Dominantni del znaka je tisti del znaka, ki glede na celotno podobo znaka najbolj izstopa in ga zato ima povprečni potrošnik najbolj v spominu. Da bi znamka opravljala svojo razlikovalno in ločevalno funkcijo v gospodarskem prometu, se mora prijavljena znamka jasno razlikovati ali ločevati od znakov že registriranih znamk za enako ali podobno blago in/ali storitve, ker bi sicer na trgu prihajalo do zmede. Urad meni, da je dominantni del prijavljenega znaka beseda „Mobitel“, dominantni del znamk tožeče stranke pa „Mobile“. Črke T oziroma TS, vsaj na prvi pogled, nimajo kakšne vizualne posebnosti ali kakšnega določenega pomena, zaradi katerega bi se potrošnik nanje bolj osredotočil. Pri vizualni primerjavi je lahko urad primerjal le črke, in sicer njihovo število in razpored. Znaka sta različno dolga, prijavljeni znak vsebuje devet črk, znak znamk vložnika ugovora pa sedem črk. Glede na število črk sta oba znaka nekoliko daljša. V primeru daljših besed enake črke, iz katerih so znaki sestavljeni, niso bistvenega pomena, saj ni nenavadno, da se v dveh daljših besedah pojavljajo enake črke, zlasti samoglasniki. Znaka imata namreč šest enakih črk, njihov razpored je približno enak. Zgolj črkovno gledano sta znaka dokaj podobna. Kljub tej podobnosti pa se opazijo tudi razlike, zlasti v začetnem delu (TS/T), ki je za vizualno primerjavo pomemben, saj se zaradi branja od leve proti desni začetne črke najprej zaznajo. Če upoštevamo, da ima druga oziroma zaključna beseda nekatere različne črke oziroma različno končnico (Mobitel/Mobile), lahko ugotovimo, da v celoti gledano kljub enakim črkam ni izstopajoče vizualne podobnosti. Gledano v celoti in zlasti z vidika povprečnega potrošnika, ki se ne spušča v črkovno analizo, urad meni, da med primerjanima znakoma ni na vizualni ravni takšne podobnosti, ki bi povzročila zavajanje povprečnega potrošnika. Tudi fonetično gledano se znaka razlikujeta. Prijavljeni znak vsebuje pet zlogov, in sicer „TE-ES-MO-BI-TEL“. Znak tožeče stranke pa vsebuje štiri zloge, in sicer „TE-MO-BI-LE“ ali „TE-MO-BIL“ oziroma „TE-MO-BAJL“, v kolikor bi potrošnik prebral besedo „MOBILE“ na angleški način (mobajl). Določena podobnost obstaja v izgovorjavi začetnih zlogov (te/teess) in končnih zlogov (mobitel/mobile), v primeru, da bi bila beseda „MOBILE“ izgovorjena kot „mobajl“ pa te rahle podobnosti ni več. Urad meni, da med primerjanimi znaki ni izstopajoče zvočne podobnosti, enak je le začetni zlog (TE), preostali zlogi so na različnih mestih in zato pri njihovi izgovorjavi ne nastane zvočno podobna beseda. Zlasti je različna izgovorjava med besedo „MOBITEL“, ki se izgovori kot „mobitel“ s poudarkom na zadnjem zlogu „tel“ in besedo „MOBILE“, ki se izgovori kot „mobajl“ ali „mobile“, pri čemer je zadnja črka „e“ slišna. Pri pomenski analizi urad poudarja, da znaka nimata povsem določenega pomena. Prijavljeni znak vsebuje na začetku dve črki (TS), ki delujeta kot kratici. Glede na prijavljeno blago in storitve, ki se nanašajo na telekomunikacijsko opremo in storitve, kratica navaja na kratico, izpeljano iz firme prijavitelja (A.d.d.). Drugi del besedila prijavljenega znaka je skovanka „MOBITEL“, ki slovenskemu povprečnemu potrošniku pomeni ime, firmo družbe, ki se v Sloveniji ukvarja z mobilno telefonijo. V Sloveniji deluje pet ponudnikov mobilnih storitev, največ uporabnikov, dobrih 65 % ima B., ki proda tudi več kot 100.000 mobilnih aparatov na leto (vir: Inernet). Tudi ne gre pozabiti, da je družba z imenom B. dolga leta bila edini ponudnik mobilne telefonije, kar je vsekakor vplivalo, da povprečni potrošnik v besedi „Mobitel“ vidi določeno podjetje in ne fantazijske besede brez kakršnegakoli pomena. Znamka vložnika ugovora je sestavljena iz črke T, ki prav tako lahko spominja na začetno črko besede telekomunikacije ali telekom, ki ji sledi besedilo „MOBILE“, ki prevedeno v slovenščino pomeni gibljiv, mobilen, prenosen. Skovanka iz prijavljenega znaka „MOBITEL“ sicer nima tako določenega pomena, kot ga ima beseda MOBILE, vsekakor pa vzbuja enako asociacijo. Vendar glede na dejstvo, da slovenskega potrošnika beseda Mobitel spominja na ime največjega operaterja mobilne telefonije, obstaja verjetnost, da bo potrošnik besedi „MOBILE“ in „MOBITEL“ zlahka razlikoval in da ga dominantna beseda prijavljenega znaka „MOBITEL“ ne bo spominjala oziroma je ne bo povezoval z dominantno besedo znamke vložnika ugovora „MOBILE“. Zaradi tega urad meni, da v danem primeru ni takšne pomenske podobnosti med primerjanima znakoma, da bi povprečni slovenski potrošnik menil, da imata znaka enak izvor.