Z izpodbijano odločbo je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (urad) zavrnil prijavo znamke „ORIGINALNA BLEJSKA KREMNA REZINA“ št. ... z dne 16. 11. 2006. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožeča stranka vložila zahtevo za registracijo znaka „ORIGINALNA BLEJSKA KREMNA REZINA“ za blago in storitve, po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamke (Uradni list SFRJ-MP št. 51/74 in Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadaljevanju NK), razvrščene v razrede 30 (kava, čaj, kakao, sladkor, riž, tapioka, sago, kavni nadomestki; moka in izdelki iz žitaric, kruh, pecivo in slaščice: med, melasni sirup, kvas, pecilni prašek; začimbe, jajčna krema, nadevi za slaščičarske in pekarske izdelke, sestavljeni pretežno iz zgoraj navedenega blaga, kremne rezine, 35 (oglasna dejavnost; vodenje komercialnih poslov, poslovna dokumentacija; pisarniški posli; prikazi (demonstracije) izdelkov; trženje in prodaja na debelo in drobno blaga, navedenega v razredu 30, posredništvo pri prodaji) in 43 (nudenje hrane in pijače; kavarne, slaščičarne, restavracije, hoteli, kavarniški bifeji, snack bari). Znak „ORIGINALNA BLEJSKA KREMNA REZINA“ je znak, ki je prijavljen v besedi, izpisanimi z zlatimi črkami, sestavljen je iz sklopa štirih besed. Dejstvo, da so črke v zlati barvi, ne pripomore k večji distinktivnosti znaka, saj barvne črke običajno ne pritegnejo povprečnega potrošnika v toliki meri, da bi nadvladala nad pomenom besedne kombinacije. Prijavljeni znak je glede na vsebino in pomen povsem opisovalni znak, zato ga povprečni potrošnik ne bo dojel kot znak za razlikovanje v prijavi blaga in storitev, kar je osnovna funkcija znamke. Pomen besedne kombinacije je potrošniku jasen in nedoumen in ga takoj brez dodatnega razmisleka poveže s prijavljenim blagom in storitvami. Za potrošnika je znak opisen, saj zgolj opisuje vrsto blaga (kremna rezina), geografski izvor blaga (blejska) in značilnost (originalna). Dodatek „blejska“ zgolj izraža geografski izvor proizvoda, namreč kremna rezina z A. oziroma kremna rezina, ki je izdelana na A. ali na način, kot jo na A. delajo. Beseda „originalna“ prav tako opisuje kremno rezino in ne pomeni nič drugega kot prvotna, pristna ali prava kremna rezina. Urad meni, da je prijavljeni znak opisovalen za vse prijavljeno blago in za vse storitve. Za tisto blago, ki ni kremna rezina ali za prijavljene storitve, je prijavljen znak prav tako opisovalen, sicer ne opisuje vrste blaga ali storitev, ampak opisuje njegove značilnosti. S tem so podani razlogi iz točke c) prvega odstavka 43. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), po kateri se kot znamka ne sme registrirati znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje zgolj vrsto, kvaliteto, namen, geografski izvor ali druge značilnosti blaga ali storitev. Urad je v skladu s prvim odstavkom 70. člena ZIL-1 pozval tožečo stranko, naj se v roku treh mesecev od dneva vročitve poziva izreče o razlogih, zaradi katerih urad meni, da znamke ne sme registrirati. V odgovoru tožeča stranka navaja, da je izraz kremna rezina za prijavljeno blago lahko generičen, vendar prijavljena znamka vsebuje še dodatni besedi „originalna in blejska“, ki morebitno generičen znak opredeljujeta in opisujeta, s čimer mu dajeta nov značaj in pomen, s tem pa tudi razlikovalni značaj. Blejska kremna rezina točno določa, da gre za kremno rezino, ki je izdelana v Hotelu A. na A. in sicer po točno določenem receptu. Četudi je že sam znak blejska rezina sam zase dovolj razlikovalen, je tožeča stranka dodala še besedo „originalna“, da bi se izognila vsem morebitnim dvomom o izvoru blaga, saj so originalne samo tiste kremne rezine, ki prihajajo iz Hotela A. na A. Gre za točno določen proizvod, saj se samo ena sladica na svetu imenuje Blejska kremna rezina, katere avtor je A.A.. Blejska kremna rezina ni tradicionalna ljudska jed, ki bi izvirala z A., pač pa gre za izmišljeno slaščico, ki ima svojega avtorja. Splošni recept za izdelavo sladice je javnosti poznan, vendar pa so vsi ti recepti le posnemanje rezine, ki jo izdeluje tožeča stranka, saj je recept v celoti skrivnost. Obstajajo primeri imen kot so „Original Sacher Torte“ ali „Grazer Schlossbergkugel“, „Torta“, „Vrhniški domači piškoti“, ki so registrirani kot znamka. Tožeča stranka se sklicuje tudi na drugi odstavek 43. člena ZIL-1, po katerem se za znake, ki so pridobili razlikovalni učinek z dolgotrajno rabo, ne uporablja točka c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 in v ta namen prilaga dokaze.