Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (urad) je z izpodbijano odločbo zavrnil ugovor zoper registracijo znamke „Margo med i mlijeko“ št. Z-..., ki ga je vložila tožeča stranka za proizvode in storitve po Nicejski klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamke (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadaljnjem besedilu: NK), razvrščene v razrede 29, 30, 35. Ker je prijavljeni znak ustrezal zahtevam iz 99. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), je urad dne 31. 8. 2007 v uradnem glasilu urada št. 2007/4 objavil prijavo znamke. Tožeča stranka je pravočasno vložila ugovor, v katerem je navedla, da je imetnica starejše evropske znamke št. ... „MADEMOISELLE DE MARGAUX“ v besedi, ki je registrirana za proizvede iz razreda 30 NK. Ker sta znaka vizualno, fonetično in pomensko podobna, hkrati pa gre tudi za enako oziroma podobno blago v razredu 30 NK, meni, da bo povprečni potrošnik zaveden s pojavom nove znamke. Uradu predlaga, da prijavo znamke na osnovi točk b) in c) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 zavrne za določeno blago iz razreda 30 NK. Ker je ugovor izpolnjeval pogoje iz 101. člena ZIL-1, je urad o vloženem ugovoru obvestil prijavitelja znamke, družbo A.A.A. d.d., B., Hrvaška, ki je v tem upravnem sporu stranka z interesom. V odgovoru je prijavitelj navedel, da ni razlogov za zavrnitev njegove znamke, saj ni podan pogoj istovetnosti znakov. Znak „MARGO“ vsebuje besedilo, zapisano v posebni grafični obliki ter barvne likovne elemente, znak vložnika ugovora pa je sestavljen zgolj iz besed. Tudi če bi primerjali le besedili obeh znakov na osnovi črkovne analize, sta si znaka vizualno povsem različna, prav tako med znakoma ni fonetične niti pomenske podobnosti. Urad ugotavlja, da morata biti za izpolnjevanje pogojev za zavrnitev registracije znamke po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 istočasno izpolnjena tako pogoj enakosti ali podobnosti znakov kot tudi pogoj enakosti ali podobnosti blaga oziroma storitev, pri čemer mora biti podobnost tolikšna, da obstaja verjetnost zmede v javnosti, vključno z verjetnostjo povezovanja s prejšnjo znamko. Pri ugotavljanju podobnosti znakov se uporablja načelo celovite presoje, po katerem se znaki primerjajo kot celote, vendar z upoštevanjem njihovih dominantnih delov, če jih je mogoče določiti. Presoja podobnosti vključuje vizualno, fonetično in pomensko analizo, pri čemer je poudarek predvsem na distinktivnih delih. Znak prijavitelja je barvni slikovni znak, ki ga predstavlja oranžno-rumen krog z napisom „Margo“ v večjih črkah in tekstom „med i mlijeko“ v manjših črkah rdeče barve. Pod manjšim napisom je na rdečem pasu zapisan še tekst „+ vitamini i kalcij“. Spodnji del kroga po izstopajočim napisom „Margo“ zapolnjujejo slikovni elementi, satje, kozarec mleka, lonček medu in maslo ali margarina. Znak vložnika ugovora je besedni znak, ki ga predstavlja besedilo „MADEMOISELLE DE MARGAUX“. Ker gre za primerjavo med slikovnim znakom, ki vsebuje tekst ter besednim znakom, ki ga predstavljajo le besede, zapisane v standardni pisavi, je mogoče vizualno med seboj primerjati le besedili obeh znakov. Dominantni del znaka predstavlja beseda „MARGO“, ki je v znaku izstopajoča, dopolnilni tekst, ki je sorazmerno dolg in zapisan z zelo majhnimi črkami, potrošniku v prvem stiku z znamko ne bo padel v oči. Bistveni del znaka vložnika ugovora pa predstavlja celotno besedilo „MADEMOISELLE DE MARGAUX“. Urad ugovarja, da dominantna dela znakov dajeta povsem različen vizualni vtis. Besedili obeh znakov ne vsebujeta nobene identične besede, pri obeh je enak le sklop štirih črk „MARG“, kar pa v tem kontekstu nikakor ne zadostuje, da bi lahko govorili o vizualni podobnosti znakov. Gre torej za različno število besed in vizualno tudi povsem različne besede, tako da o kakršnikoli vizualni podobnosti, tudi če izvzamemo slikovne elemente prijavljenega znaka, med znakoma ni mogoče govoriti. Tudi fonetično se znaka razlikujeta. Znak prijavitelja „Margo“ bo potrošnik izgovoril enostavno kot „margo“, pri čemer bo besedo po vsej verjetnosti naglasil „po slovensko“, s poudarkom na prvem zlogu „mar“, črko „o“ v drugem zlogu besede pa bo izgovoril kot široki o. Z branjem francoskega besedila bo imel slovenski potrošnik, ki mu v povprečju ne moremo pripisati znanja francoskega jezika, bodisi težave in ga sploh ne bo znal prebrati, tisti, ki jezik obvlada ali vsaj pozna osnove francoščine pa ga bo prebral pravilno, kot „madmwazεl də margo“, pri čemer bo besedo Margaux izgovoril s poudarkom na drugem zlogu in pri tem izgovoril zadnjo črko besede kot ozki „o“. Ker je celoten tekst znamke vložnika ugovora za prepoznavnost znamke enako pomemben, za primerjavo z izpodbijanim znakom ne moremo vzeti le besede „Margaux“, temveč moramo tudi fonetično primerjati vse bistvene elemente znakov, to je besed „margo“ in „madmwazεl də margo“. Neznatna verjetnost obstaja, da bi potrošnik znamki med seboj zamenjaval ali povezoval glede na vsebino znakov. Vsebina znaka v francoskem jeziku „MADEMOISELLE DE MARGAUX“, v slovenskem prevodu lahko pomeni „gospodična Margaux“, pri čemer bi ime „Margaux“ zaradi predloga „de“ (fr. de = iz, od, o, z, zaradi), pomenilo ime rodbine oziroma priimek, tak zapis pa poudarja predvsem pomembnost ali plemenitost družine. Lahko bi šlo tudi za ime kraja „Margaux“, saj bi besedno zvezo lahko prevedli tudi kot „gospodična iz Margaux-a (margoja)“. Ne glede na jezikovne nianse in sposobnost razumevanja in dojemanja francoskega jezika slovenskega potrošnika pa urad meni, da so vsebinsko pomembne vse besede, ki jih vsebuje znak, oziroma sta enako močni vsaj besedi MADEMOSELLE (fr. mademoiselle = gospodična) in MARGAUX. Beseda „Margaux“ torej ni dominanta oziroma edina odločujoča za razlikovalnost znaka „MADEMOISELLE DE MARGAUX“. V primeru, da bi potrošnik prepoznal besedo „mademoiselle“ kot gospodična in „Margaux“ kot žensko ime, bo poznal tudi izgovorjavo tega imena, ki se močno razlikuje od besede „Margo“. Če pa ženskega imena „MARGAUX“ ne pozna, tudi besede „Margo“ ne bo dojel kot žensko ime, saj le to v našem kulturnem prostoru ne obstaja oziroma ni običajno. V tem primeru bo besedo „MARGO“, dojel kot domišljijski pojem, ki mu lahko še posebej v povezavi s podtekstom „med i mlijeko“ ter likovno opremo znaka, vzbudi določene asociacije, tudi na besedo margarina - prijavitelj znamke „MARGO“ je namreč imetnik več znamk „MARGO“, registriranih v razredu 30 NK (pravilno: 29 NK) za margarino, ki jih na trgu že več let uporablja za označevanje teh proizvodov. Glede na vizualno, fonetično in vsebinsko primerjavo urad meni, da slovenski potrošnik znakov „MARGO“ in „MADEMOSELLE DE MARGAUX“ med seboj ne bo zamenjaval ali povezoval. Gre za vizualno povsem različna znaka in z upoštevanjem stopnje razumevanja francoskega jezika slovenskega povprečnega potrošnika, tudi za fonetično in vsebinsko različnost. Urad ugotavlja, da pogoj podobnosti znakov po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 ni izpolnjen, zato eventualna enakost ali podobnost blaga pri primerjanih znamkah na končno odločitev urada ne vpliva. Ker ni podan pogoj enakosti oziroma podobnosti znakov, tudi niso izpolnjeni zavrnilni razlogi iz točke c) prvega odstavka 44. člena ZIL-1.