Z izpodbijano odločbo je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (urad) v 1. točki zavrnil prijavo znamke „Humanpower“ št. ... z dne 13. 12. 2005 za naslednje storitve: 35: oglasna dejavnost; vodenje komercialnih poslov; poslovna administracija; pisarniški posli; svetovanje pri organizaciji in vodenju podjetij; posredovanje kadrov, začasno prepuščanje delojemalcev, prepuščanje začasne delovne sile, posredovanje začasne delovne sile, pridobivanje kadrov; posredovanje delovnih mest; posredovanje kadrov v okviru klicnega centra, storitve telefonskega odzivanja za odsotne udeležence v okviru klicnega centra, storitve telefonskega odzivanja za odsotne udeležence v okviru klicnega centra, pisarniški posli v okviru klicnega centra; svetovanje s področja kadrovskega managementa; 41: vzgoja; izobraževanje, zlasti s področja kadrovskega svetovanja, AOP šolanje, izobraževanje kadrov, zlasti pisarniških, industrijskih, prevozniških in tehničnih kadrov; tečaji iz poslovodstva, razvedrilo; izvajanje prireditev v živo, zlasti za podeljevanje nagrad „delovni sili“; 42: pravno svetovanje; svetovanje in izdelava programov za obdelavo podatkov v zvezi s poklicnimi testi in navodili kadrom, osebnostni testi in poklicno svetovanje; oblikovanje spletnih strani; tehnično načrtovanje konstrukcij. V 2. točki pa je nadaljeval postopek registracije znamke za storitve iz razredov 36: posli v zvezi s posredovanjem nepremičnin; finančno svetovanje. 37: gradbeništvo; popravila; storitve v zvezi z montažo; preverjanje gradbenih objektov; 38: telefonske storitve v okviru klicnega centra; telekomunikacije; posredovanje sporočil posredovanje dostopa do interneta. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je urad prejel prijavo znamke za znak „Humanpower“ za storitve, sprejete z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, Uradni list RS-MP, št. 9/92, v nadaljevanju NK), razvrščene v razrede; 35, 36, 37, 38, 41 in 42. V roku treh mesecev je A. INC. (v tem upravnem sporu stranka z interesom) vložil ugovor zoper registracijo znamke. V ugovoru se sklicuje na točki b) in c) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1), pri čemer navaja, da je imetnik starejših znamk „MANPOWER“ v besedi št. 9080562 ter znamke „MANPOWER“ v grafični obliki št. 200370926 in meni, da gre med znamkami za pomensko, vizualno in fonetično podobnost. Tudi storitve, ki jih obsega izpodbijana znamka „HUMANPOWER“ v razredih 35, 41 in 42, so vsebinsko in pomensko enake storitvam, ki so navedene v razredih 35, 41 in 42 znamk vložnika ugovora. Predlaga, da urad znamko „HUMANPOWER“ zavrne v celoti oziroma v razredih 35, 41 in 42 NK. Urad je ugotovil, da je ugovor utemeljen in da znamke ne sme registrirati za prijavljene storitve iz razredov 35, 41 in 42 NK na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Zato je v skladu s 1. odstavkom 70. člena ZIL-1 pozval tožečo stranko, naj se v roku treh mesecev od dneva vročitve poziva izreče o razlogih, zaradi katerih urad meni, da znamke ne sme registrirati. Tožeča stranka se je v odgovoru sklicevala na sodbo Evropskega sodišča št. C-39/97, v kateri je navedeno stališče, da bolj ko je znamka razlikovalna, bolj se morajo mlajše znamke od nje razlikovati ter obratno; imetniki znamk, ki nimajo velikega razlikovalnega značaja, morajo pričakovati, da se mlajše znamke od njihovih ne bodo veliko razlikovale. Na nizko stopnjo razlikovalnosti znamke „MANPOWER“, kaže tudi veliko številko znamk, ki vsebujejo besedi „man“ ali „power“. Nadalje navaja odločbo OHIM-a št. 4355/2004 MANPOWER AL DIA vs. MPOWER, kjer je OHIM pri primerjavi znakov ugotovil, da ni podobnosti med znakoma, kljub temu, da vsebujeta enako prvo črko (M) ter besedo POWER in ni nevarnosti zamenjave znakov.