Proizvodnja je stekla. Franc Kuzma je dva gramofona in dve ročici sredi devetdesetih let izvažal že v trideset držav in užival vse večji ugled. Prav zato je bilo nujno, da je spet začel razmišljati o novem izdelku. Zamisel se je razvijala precej časa, ob prelomu tisočletja pa je na trg poslal z estetskega vidika enega najnenavadnejših gramofonov Stabi S, h kateremu je spadala ročica Stogi S. »To je bil velik uspeh. Gramofon je imel ortodoksen, funkcijski dizajn. Vse, kar je na tem gramofonu, mora biti tam, nič ni odvečnega. Kar pa mora biti, je zelo dobro narejeno.« Čeprav gre za najmanjši Kuzmov gramofon, to še ne pomeni, da gre za najmanj kakovostnega. Vseeno je hkrati nastajal še gigant med gramofoni devetdesetkilogramski Stabi XL, ki se prodaja predvsem na Daljnem vzhodu. »XL je poskus, da naredim gramofon brez vseh kompromisov in brez vseh omejitev. Že sam krožnik ima 24 kilogramov. Pogon je urejen z dvema motorjema in dvema jermenoma. Gre za veliko materiala in veliko mase.« Najtežji gramofon je zaključil serijo. Ti štirje gramofoni tako ponujajo klasiko v Kuzmovi ponudbi. Z njimi se je prerinil med svetovno znane izdelovalce analogne glasbene opreme.