Aristotelov nauk o kategorijah je izhodišče nauka o logosu, silogistike in teorije znanosti nasploh, s tem pa tudi vseh posameznih znanosti, vključno s »prvo filozofijo«. Za nauk o kategorijah lahko zelo splošno rečemo, da sega prek jezika v njegovi gramatikalni strukturi in logike kot strukture operacij mišljenja predvsem v ontologijo, v sheme klasificiranja oz. razvrščanja vsega bivajočega.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Aristotelov Aristotelov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
nauk nauk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
kategorijah kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izhodišče izhodišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
nauka nauk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
logosu logos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
silogistike silogistika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
znanosti znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nasploh nasploh splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
vseh ves celostni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
posameznih posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
znanosti znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
vključno vključno splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
prvo prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
filozofijo filozofija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Za za predlog; tožilnik
nauk nauk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
o o predlog; mestnik
kategorijah kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
splošno splošno splošni prislov; nedoločena stopnja
rečemo reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
sega segati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prek prek predlog; rodilnik
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
njegovi njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, ednina, moški spol svojine
gramatikalni gramatikalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
strukturi struktura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
logike logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
strukture struktura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
operacij operacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
mišljenja mišljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
predvsem predvsem členek
v v predlog; tožilnik
ontologijo ontologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
sheme shema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
klasificiranja klasificiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
oz. oz. okrajšava
razvrščanja razvrščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
vsega ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
bivajočega bivajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: internet, ustanove
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor