vene ob vsaki diastoli vsrkamo v levi srčni prekat zrak, ki ga srce nato ob vsaki sistoli požene v arterije po telesu. Kot je videti, naj bi bil zrak v neki obliki3 odgovoren tudi za delovanje živcev. Ti se podobno kot arterije in vene delijo na vse manjše odcepe, ki jih naposled ne moremo več zaznati. Erazistrat je celo domneval, da je nezaznaven trojni sestav ven, arterij in živcev osnovna prvina, ki sestavlja vsa telesna tkiva in organe. Kakor normalne telesne procese Erazistrat pojasnjuje tudi abnormalno delovanje telesa v preprostem mehaničnem okviru, kolikor je to le mogoče. Pri tem je spet posebnega pomena načelo horror vacui. Tak zgled je že omenjeni izliv krvi iz ven v arterije. To se lahko zgodi, ko pride do poškodbe ali ko se kri v telesu preveč namnoži zaradi neravnovesja med hrano in razgibavanjem. Ko se kri ob razlivanju v arterije sreča z zrakom, pneûma, ki ga potiska iz sebe srce, nastopi stanje nasičenosti, plethóra, ki povzroči vnetje in vročino. K drugim, bolj specifičnim bolezenskim stanjem prispevajo še drugi vzroki, vendar se Erazistrat recimo pri svoji teoriji o vodenici znova sklicuje na morfološke dejavnike. Vodenico je namreč razlagal kot posledico tega, da prehodi v jetrih otrdijo in se zato zožijo. Erazistratovo delo je nenavadna zmes skrbnega opazovanja in drznega, včasih slepega ugibanja. Obstoječi viri ga povezujejo z Aristotelovo šolo; kar sama se ponuja domneva, da je na njegovo uporabo načela horror vacui vplivalo delo Stratona iz Lampsaka o praznini (gl. str. 17 sq.), čeprav je ponekod drugje zavračal najbolj ključne Aristotelove nauke, kakršen je nauk o vrhunski