Aristotel je užival ugled vrhunskega filozofa in vsestranskega učenjaka že za življenja, v srednjem veku je bil vrhunska avtoriteta, novi vek pa mu je izrekel veliko kritike, toda na nekaterih področjih pritrjujejo njegovim naukom še dandanes. Po Aristotelovi smrti leta 322 pr. n. št. je prevzel vodstvo njegove šole Teofrast, ki je podobno kot je njegov učitelj in vzornik preučeval živalstvo preučeval predvsem rastlinstvo in naštel 500 vrst rastlin. Teofrastov učenec Demetrios je leta 286 prešel iz Aten v Aleksandrijo, kjer je skušal vzpostaviti znanstveno središče na podlagi Aristotelovega nauka. Vendar pa so se v tem sistemu že kazale razpoke in zmote. Tako je Aristarh s Samosa že leta 270 pred n. št. skušal nadomestiti Aristotelovo geocentrično podobo sveta s heliocentrično, leta 240 pa je Straton, imenovan Fizik, poskušal povezati Aristotelov sistem štirih oziroma petih elementov z Demokritovimi atomističnimi predstavami.