Po osamosvojitvi Slovenije se je odločil nekoliko bolj posvetiti politiki in je med drugim postal prvi župan novonastale občine Radenci. Sam vedno trdi, da je tukaj velika perspektiva, čeprav težave so in vedno bodo. En mandat je bil samo član občinskega sveta, sedaj pa je znova župan. "Mislim pa, da se s sodelovanjem vseh lahko veliko naredi za dobro življenje in blaginjo vseh naših občanov," pravi Jože, ki nam je tudi povedal, kako je spoznal svojo življenjsko sopotnico. "Slavica je bila še v srednji šoli, jaz pa sem se kot predsednik mladinske organizacije v občini Gornja Radgona pojavljal na vseh takšnih in drugačnih prireditvah. Enkrat pa sem srečal tudi svojo poznejšo soprogo in tako se je začelo." Torej je sedanji radenski župan zlorabil svoj politični vpliv in zapeljal mladoletno srednješolko. "Malo pozneje me je Slava že predstavila svojim domačim in moram priznati, da sem bil zelo lepo sprejet. Že takrat sem čutil, da sem rojen za Slavico in ona zame, kar se je pozneje tudi potrdilo, saj sva kmalu zaživela skupaj pri njenih starših, hkrati pa sva si gradila lastni dom v Boračevi, kamor sva se preselila, potem ko sva se poročila 26. aprila 1984. Vesel sem, da smo se dobro razumeli, saj smo vedno delali vse v dogovoru in soglasju, torej z roko v roki. Pravzaprav je bilo pri moji tašči in tastu vedno vse v najlepšem redu in vsi smo si medsebojno pomagali, tako da niti ni bilo dovolj časa, da bi se sporekli. Takšni odnosi bi morali vladati povsod v družinah, še posebej pa bi morala biti takšna medgeneracijska povezanost," pravi naš sogovornik, ki je oče edini hčerki, 26-letni Nataši, počasi pa pričakuje, da bo tudi dedek, ob tem pa bo njegova tašča postala tudi prababica, ki je bila Jožefu in Slavici v veliko pomoč pri vzgoji.