Pustimo ob strani ugotovitev, da je mandat Pahorjeve vlade mnogo bolj negotov, kakor so bili mandati katere koli vlade doslej. Pustimo ob strani tudi premislek o kadrovskih dilemah nove vlade, opravili ga bodo bolj kompetentni pisci. Toda poleg svetovne in domače gospodarske krize bo ta vlada na družbenem preizkusu tudi po tem, kako bo prav zaradi teh strasti upravljala državo pod vidikom demokratičnih sistemov. Nekdanji predsednik države in dolgoletni premier Janez Drnovšek je z življenjskim slogom proti koncu svojega političnega in osebnega življenja instinktivno pokazal, da se želi odzivati na tovrstno revolucionarno strast. Kakor koli ga kdo vrednoti, mora intimno priznati, da je skušal kazati tudi osebno občutljivost do medijev in civilne družbe, nemara celo bolj kakor do pravosodja kot samostojne veje oblasti. Bolj kot drugi na oblasti je skušal prenašati utemeljene in neutemeljene kritike. Njegov premierski naslednik Anton Rop je te standarde politične kulture občutno spustil; znan je njegov antološki medijski spodrsljaj, ko je Zoranu Jankoviću žugal s prstom, češ da ga je politika, on osebno nastavil za predsednika uprave Mercatorja. Tudi glede medijev njegovo obdobje vzbuja močne sume o korektnosti.