Namesto da bi država pospešila sanacijo nekaterih gospodarskih mastodontov, ki jih še ni odplaknil stečaj ali likvidacija, ali pa priznala, da je bitko izgubila in s tem nehala metati pesek v oči zaposlenim, ki kot žrtve tranzicije životarijo na razvalinah nekdanjih uspešnih podjetij, sanja o čarobni palici, ki bi pozlatila domačo pamet, izgube pa spremenila v dobiček. Vrli poslanci so si vzeli dobršen del decembra za lustracijo, ki bi jo lahko premlevali v nočnih urah (v času čarovnic in vampirjev), tako pa jim je ostala še kopica zakonov, katerih sprejemanje se bo zavleklo v prihodnje leto, za posledice zavlačevanja pa tako kot vedno tudi tokrat ne bo nihče odgovarjal. Nekatere zakonitosti bodo šle pač svojo pot, kot denimo denar za slovenske železarne, ki naj bi bile finančno konsolidirane vsaj do tolikšne mere, da bi bile sposobne privatizacije. Če tega vprašanja ne bo pravočasno uredila zakonodaja, bo morala država vnovčiti poroštva, eno in drugo pa bomo v vsakem primeru plačali davkoplačevalci.