No, pred dnevi so se Janševi socialdemokrati strahovito razburili, ker so jih pozabili povabiti na proslavo pohorskega boja v Slovenski Bistrici, kjer je za povrh govoril listarski poslanec Potrč. Po protestni izjavi, da združena lista na tak način zlorablja svetle strani naše zgodovine za strankarske namene, so odšli sami na Osankarico položit venec. Dogodek je le na prvi pogled obskuren. Janševi so očitno doumeli, da so v preteklosti napačno usmerili svoje sposobnosti, ko so se v bistvu levičarskih programskih ciljev boja proti vzpostavitvi neokapitalistične elite, rekrutirane iz bivše partijske nomenklature lotili s simbolnim aparatom stare, emigrantske desnice. Vanj pa poleg običajne antikomunistične retorike sodi zlasti pojmovanje enobeja kot zgolj zločinske revolucionarne pustolovščine. Ko je Janša kot obrambni minister prenehal pošiljati častno četo na partizanske proslave, je s tem odvrnil od sebe ne le partizanske veterane, marveč tudi srednji sloj, ki večinoma izhaja iz partizanskih družinskih tradicij, na svinčene čase pa je ohranil lep spomin, tako zaradi zastonjskih stanovanjskih kreditov kot zaradi virtualne družbene brezkonfliktnosti. Iz podobnih razlogov se tudi Janševi sindikati niso uspeli zasidrati v delavstvu, glavni žrtvi tranzicije, ko so izgubljali čas v prerekanju za materialno dediščino osvobojenih režimskih sindikatov.