Korda, rojen 1928 kot Alberto Diaz Gutierrez, je začel svojo kariero kot modni fotograf, po zmagi Castrove revolucije na Kubi pa se je zapisal reportažni fotografiji. Množična zborovanja, spravilo sladkornega trsa, prizori iz tovarn in portreti Fidelovih najožjih sodelavcev so motivi, ob katerih se je ostril njegov avtorski pogled, njegove mojstrsko dodelane fotografije, zdaj polne dramatične napetosti, zdaj prežete z oniričnim idealizmom zanesenega revolucionarja, smo lahko spremljali v številnih publikacijah in si jih ogledovali na razstavah, ki so mu jih zlasti po pregledni predstavitvi na perpignanskem festivalu fotožurnalizma Visa pour l'image leta 1989 prirejali v najuglednejših muzejih in fotografskih razstaviščih po vsem svetu. Med več stotimi Chejevimi portreti, shranjenimi v njegovem arhivu, je v status ikone povzdignjen posnetek, nastal v Havani 6. marca 1960 malo pred pol dvanajsto po lokalnem času, med pogrebno slovesnostjo, posvečeno žrtvam atentata, ki ga je bojda pripravila in izpeljala CIA (v zrak je zletela francoska ladja, ki je na Kubo peljala pošiljko belgijskega orožja in municije, umrlo je 80 ljudi, 200 je bilo ranjenih): Fidel Castro je kot običajno odgrmel svoj neskončno dolg govor, pospremljen z vzkliki Patria o muerte! in Venceremos!, tragično preminulim sta se poklonila tudi Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, za trenutek se je od nekod prikazal legendarni Che Kordi je uspelo, da ga je dvakrat ujel v objektiv (vertikalni in horizontalni posnetek), ko je hotel na sprožilec pritisniti še tretjič, Cheja ni bilo nikjer več, ostal je le na filmu kot Guerillero Heroico, kultna podoba, kmalu ovekovečena na plakatih, majicah, priponkah, nalepkah...ukradena in zlorabljana vse do današnjih dni, kajti fotograf zanjo iz naslova avtorskih pravic nikoli ni bil deležen niti prebite pare. Romantični portret dolgolasega revolucionarja z baretko, okrašeno z zvezdo in Chejev pogled, ki se izgublja nekje daleč v idealiziranih »rdečih zarjah«, sta namreč postala plen italijanskega založnika Giacoma Feltrinellija, menda velikega simpatizerja kubanske revolucije, a tudi spretnega in brezobzirnega poslovneža, ki mu je Korda ob nekem srečanju v Havani velikodušno dovolil, da po njegovi fotografiji brez kakršnekoli odškodnine založi poster v milijonski nakladi. Prebrisani Italijan, tipičen »kaviar-levičar«, je po Chejevi smrti oktobra 1967 posterje natisnil ter jim dodal drobcen, a pomenljiv napis copyright Feltrinelli in milijoni dolarjev ne samo od posterjev, ampak tudi od razglednic in vse druge potrošniške šare, na kateri je moč najti Kordinega Cheja še zmerom pritekajo na Feltrinellijev bančni račun. Kuba žal ni podpisala bernske konvencije o intelektualni lastnini, Alberto Korda pa je na pogosto postavljena vprašanja, zakaj ni uveljavljal svojih nespornih avtorskih pravic v zvezi s Chejevim portretom, nekolikanj neprepričljivo odgovarjal, da se mu finančno okoriščanje s podobo osebnosti, ki jo je tako globoko spoštoval in z ideali, ki jih je portretiranec poosebljal, zdi nemoralno. Prekipelo mu je šele lani, ko je neka britanska reklamna agencija zlorabila njegovega guerillera za oglaševanje vodke Ernesto Che Guevara namreč nikoli ni pil alkoholnih pijač in Korda te profanacije revolucionarjevega lika ni mogel resignirano pogoltniti. Kljub temu je bil do otoških reklamarjev razmeroma prizanesljiv, sprejel je sporazumno poravnavo, londonsko sodišče mu je priznalo tudi neodtujljivo avtorstvo fotografske stvaritve in 50.000 dolarjev odškodnine, ki jih je nemudoma nakazal neki nevladni organizaciji za nakup zdravil za otroke, s komentarjem, da bi Che, če bi bil še živ, ravnal enako.