V romanu Grški feniks je Tita Kovač Artemis popisala življenje Joannisa Capodistriasa (1776-1831). Gre za znamenito zgodovinsko osebnost, ki je odigrala pomembno vlogo pri postavitvi temeljev za demokratizacijo tedaj močno zbalkanizirane grške dežele. Capodistrias je bil sprva v ruski diplomatski službi in je veljal za enega najuglednejših evropskih in svetovnih diplomatov. Med drugim je bil dejaven udeleženec znamenitega kongresa Svete Alianse v Ljubljani. Rodoljublje in državniške izkušnje so ga pripeljale na čelo grškega gibanja za osamosvojitev in prizadevanj za državno osamosvojitev izpod Turkov. Po osvoboditvi je postal prvi predsednik sodobne Grčije. Kljub velikemu mojstrstvu v iskanju kompromisov je bil preradikalen za tedanje razmere in je zato postal žrtev atentata, ki so mu botrovale tudi mednarodne okoliščine. Njegove nesporne zasluge za demokratizacijo Grčije in njega samega so potisnili v pozabo za dolga desetletja. Artemisova pravi, da je bil blizu dvesto let skoraj neznan, tudi še v sedemdesetih letih, ko se je, zagreta za spoznavanje svoje druge domovine, lotila pisanja romana o njem. V zadnjih dvajsetih letih Grki na novo odkrivajo svojega prvega predsednika in pravilneje vrednotijo njegovo delo. V tem usodo Capodistriasa simbolizira bajeslovni ptič feniks, ki po svoji smrti vedno znova vstane iz pepela.