Zdaj pa na mesto dogajanja. Dva, trije kilometri hitre hoje v dnevu, ko navkljub aprilski muhavosti vremena kot za stavo sije sonce, vas diskretno prešvicajo. Pa kaj to! Pekel se začne, ko zadihani vstopite v zatohle, zadušljive prostore gospodarskega razstavišča, kjer kot kaže še nikoli niso slišali za ventilacijo. Temperatura raste, par sto ljudi, ki se gnete v isti hali, pa jo dela nevzdržno. Oh, glej glej, nekdo se je spomnil odpreti vrata. In to ne ena, kar dvoja, da lahko na prepihu mimogrede staknete prehlad, če se na nepravem mestu predolgo zadržujete. In hudič je to, da je na tem nepravem mestu ravno vozilo, ki vas najbolj zanima, tisto, zaradi katerega ste v Ljubljani. Zdolgočaseno hosteso v kratkem krilcu, ki jo istočasno šarmira neki žrebec, vljudno pobarate za kataloge. Frajer, ki mu bližina mladih žensk in novih avtomobilov neznosno godi, je bolj zanimiv. Toda vi ste vztrajnejši. "Ni katalogov," postane dečva odrezava, bržčas zato, ker vas v nekem določenem trenutku bolj kot njene noge zanima avto. "Kaj pa cenik?" Namesto odgovora kot del serijske opreme iztegne roko, ki drži željeni pildek. Popusti? Lizing? Krediti? Eh, sto reči vas še zanima, toda punca tako malo ve. Pametneje je po zaključku salona poklicati številko, ki je navedena pod informacije.