Ker Ošlak navaja Pascalovo šalo kot resen argument, da se vera bolj izplača kot biti neveren, potrebuje ta domneva nekaj opozoril. Tisti, ki so prepričani verniki, ne izhajajo iz predpostavke, da je 50 odstotkov verjetnosti, da bog ne obstaja, temveč 100-odstotno verjamejo v obstoj boga. Prepričani ateisti pa nasprotno tudi ne izhajajo iz predpostavke, da je 50-odstotna verjetnost, da bog obstaja, temveč v obstoj boga sploh ne verjamejo. Domnevam, da Ošlakova vera ne temelji na predpostavki, da je le 50 odstotkov verjetnosti, da bog obstaja. Verjamem tudi, da Ošlaku njegova vera pomaga, da živi zdravo, mirno in prijetno. Prav tako pa nimam razloga, da ne bi verjela, da imajo tudi člani Združenja humanistov v Berlinu svoj prav in da lahko na podlagi svojega prepričanja o življenjskem nauku prav tako živijo zdravo, mirno in prijetno. Nobena znanstveno preverjena raziskava ni ugotovila pomembnejših razlik med vernimi in nevernimi glede zdravega, mirnega in prijetnega življenja.