Tu se je treba spomniti tudi Maeterlinckove, sicer v prozi napisane, vendar pesniško navdihnjene knjige Življenje čebel. Brenčanje čebel je Maeterlincku namreč pomenilo veliko harmonijo, vse od na videz nerazumne narave in njenih bitij, pa do razumnega človeka, zvenenja tišine, naše besede in obenem glasbe nebesne modrine. Menda je ta knjiga poleg Življenja mravelj še danes eno najbolj branih Maeterlinckovih del, če izvzamemo igre, ki živijo na odru, saj je ta pisatelj in pesnik v obeh navedenih knjigah branil naravo pred moderno tehnizacijo, pa tudi pred suverenim napuhom politikov. V več svojih delih se je Maeterlinck približal tudi pojmovanjem, kakšna je imel Romain Rolland, ki je dobil Nobelovo nagrado štiri leta po Maeterlincku (1915). Oba sta bila med prvo svetovno vojno v svojih delih protivojno razpoložena in vojna je v njunih delih tudi odmevala.