Odločila se je namreč, da bo postala pisateljica – odhod v svet naj bi ji razširil obzorja, jo navdihnil in ji zagotovil material za prihodnja literarna dela. Velika težava je bil denar – novopečena umetnica ga namreč ni imela in je zato povsod, kjer se je ustavila, morala opravljati tako fizična kot prevajalska in novinarska dela, potovala pa je z najnižjimi stroški in v nevzdržnih razmerah tretjega razreda prekooceanskih ladij, kjer je bila edina belopolta, včasih celo edina ženska. Zaradi svoje izjemne izobraženosti in obenem grozne obubožanosti se je gibala v najrazličnejših krogih – v Peruju je kot cerkvena miš živela ob kruhu in vodi, v Panami je postala prva ženska tolmačka, na Japonskem se je gibala med umetniki in dobila službo na evropskem veleposlaništvu, na fidžijskih otokih pa zopet v popolni bedi živela v sobi s kuščarji, podganami in raki.