Prvi torek v oktobru smo se logaški upokojenci odpeljali v jutranjih urah na izlet v Prekmurje pod vodstvom Franca Verbiča; šele v Radencih se nam je pridružil turistični vodič. Nato smo, se odpeljali v Prekmurje do Černelavcev blizu Murske Sobote. Ogledali smo si podjetje in proizvodnjo ROTO (rezervoarji za vodo, hišne čistilne naprave, vrtni palčki… ) ter bili v lepo urejeni »jedilnici« pogoščeni s prekmurskim bogračem in moštom iz tamkajšnje gostilne Lovenjak. Potem smo se odpeljali na Goričko, deželico pod tromejo z Avstrijo in Madžarsko. Tu ni pričakovati trdnjavsko zidanih graščin, nobenih fevdalnih gnezd na strmih skalah. In vendar stoji v kraju Grad eden naših največjih gradov, ki ima toliko sob, kot je dni v letu. Nihče pa ne ve, koliko prostorov je še spodaj, koliko vinskih kleti, koliko ječ z mučilnicami je zasutih. Grajsko dvorišče je obsežno, baročni arkadni slopi so iz opeke, zakaj kamna, primernega za stavbne elemente, je na Goričkem malo. Muzejska zbirka je urejena v štirih grajskih dvoranah. Grad je sezidal viteški red templarjev. Na Gradu so gospodovali madžarski plemenitaši skoraj tisoč let; vse do konca druge svetovne vojne so živeli v sobah, prevlečenih z baržunom in polnih dragocenega pohištva in umetnin. Na pomlad leta 1945 je bila tu naseljena sovjetska vojska. Kar ni razdejala ona, so raznesli domačini. Zdaj Grad obnavljajo – tudi z denarjem iz programa Phare. Z grajsko vodnico smo si ogledali obnovljene prostore, kjer imajo tudi turistične prireditve, lepo urejeno poročno dvorano in delavnice domače obrti (črna kuhinja, žganjekuha, tkalstvo, zeliščarstvo, lončarstvo, kovaštvo in kolarstvo). Na grajskem dvorišču naj bi bile zdravilne energetske točke. V nekdanjem grajskem parku v angleškem slogu rastejo