Skupina ožigalkarjev, kamor uvrščamo prave korale, ki živijo v trdem apnenčastem ogrodju in lahko vanj v nevarnosti potegnejo vse telo. Iz teh ogrodij mrtvih polipov (posameznih živali) so v milijoni let nastali koralni grebeni, ki v tropskih morjih še vedno rastejo, na njih pa se neprestano razvijajo nove generacije koral. Gojenje teh izredno občutljivih nevretenčarjev v akvariju je zelo zahtevno, saj uspevajo le v zelo kakovostni in močno prezračevani vodi. Biti mora kristalno čista brez vsakršnih razpršenih delcev ter z zelo nizkimi količinami raztopljenih nitratov. Akvarijsko vodo je treba po malem, a redno izmenjavati s svežo morsko vodo. Živali podnevi večinoma počivajo in imajo vpotegnjene lovke, ponoči pa se razprejo in z lovkami lovijo drobne hranljive delce, ki plavajo v vodi. To pa še ne pomeni, da ne marajo svetlobe: korale potrebujejo namreč zelo močno osvetljeno bivališče, saj njihove zooksantele s fotosintezo pridelujejo organsko hrano le na svetlem. Kamniti koralnjaki so mesojede živali in se v naravnem okolju hranijo predvsem z živalskim planktonom. V ujetništvu jim lahko dajemo tudi drobno zmleto mešanico iz klapavic in ribjega mesa; hranimo jih enkrat tedensko. Za pravilno rast apnenčastega ogrodja mora imeti akvarijska voda zadostne količine kalcijevega karbonata. Ko jih posajamo v akvarij, jim moramo okrog njih zagotoviti dovolj praznega prostora, da niti z razprostrtimi lovkami ne pridejo v stik z drugimi strupenimi koralnjaki.