Seveda gre pri »grebenotvornih« koralah le za kamene korale, ki skupaj z drugimi redovi sestavljajo več kot 6500 vrst obsegajoči razred koralnjakov (Anthozoa). Njihov življenjski prostor je razširjen po vseh morjih, od tečajev do ekvatorja. Z njimi se lahko srečamo v vseh globinah, na morski obali v območju bibavice in v največjih globinah oceanov. Še posebej dobro uspevajo v toplih morjih. Poleg morskih vetrnic, ki živijo posamezno in nimajo ogrodja, gradi večina koralnjakov kolonije, imenovane kormi. Oblike kolonij so najrazličnejše in nemalokrat presegajo najbujnejšo domišljijo. Pojavljajo se lahko kot krogle, kupole, orgle, čaše in krožniki, nekatere so mizaste, druge gobaste oblike, tretje kot pahljače, lahko so v obliki štrlečega rogovja, razvejenih rogovil, nežnih peres ali pa skorjasto preraščajo podlago. Velikosti koralnjakov so zelo različne, od nekaj milimetrov velike posamezne ali solitarne živali do več metrov velikih kolonij. Vsem koralnjakom, ki so izključno morske živali, je skupna enaka telesna oblika. Prav vsi živijo kot polipi, bolj ali manj valjaste osnovne oblike, z enim ali več venci gibljivih lovk na obustni plošči. Lovke so oborožene s številnimi ožigalkami, s katerimi žival svoj plen usmrti ali omami ter ga potegne k špranjasti ustni odprtini. Prehrana koralnjakov je pretežno živalski plankton, na jedilniku pa se znajdejo tudi večje živali. Razmnoževanje koralnjakov je lahko nespolno z delitvijo in brstenjem ali spolno, pri čemer izmetavajo v morje že izoblikovane mlade polipe, prosto plavajoče ličinke planule ali pa kar semenske in jajčne celice. V takšnih nočeh, ko korale »cvetijo«, se morje ob koralnih grebenih spremeni v gosto »biojuho«, nasičeno s semenskimi in jajčnimi celicami. Koralnjake so strokovnjaki razdelili na dva velika podrazreda: na nepernate in pernate koralnjake.