A kako to, da se jate trsk niso okrepile, potem ko so leta 1993 prenehali z intenzivnim ribolovom? Morda zato, ker je bilo tako malo predstavnikov te vrste, da so težko našli partnerje za parjenje. A po podatkih z Nove Škotske je možna še druga razlaga, pravi Frank. Tudi ličinke trske so pravzaprav velike predstavnice živalskega planktona. Z upadom števila trsk se je porušilo ravnovesje, tako da v ekosistemu zdaj prevladujejo vrste, ki se prehranjujejo z živalskim planktonom, na primer kozice in majhne ribe. To pa pomeni, da se trske ne morejo razmnožiti in spet prevzeti nadvlade, saj plenilci pojedo preveč njenih ličink. »Enako bi se zgodilo z zobatimi kiti, glavnimi plenilci v njihovem ekosistemi,« dodaja Frank. Če bi jih bilo manj, bi to povzročilo spremembe v celotni prehranjevalni verigi. Mladi kiti resda niso živalski plankton, zato bi se spremembe odvijale drugače. A tako kot pri trski se tudi število nekaterih vrst kitov kljub skoraj 20-letni prepovedi kitolova povečuje le počasi ali pa sploh ne. Morda je hkrati z njimi izginila tudi njihova ekološka niša, podobno kot se je zgodilo pri trski.