To potovanje je dolgo. Sprva vladajo našemu obstoju živalski instinkti, potrebe in apetiti. Čeprav lahko na tej zgodnji stopnji povzročimo veliko gorja, nismo nič bolj sposobni zla kot lev, ki se šopiri pred plenom. Podobno kot lev še vedno zgolj sledimo svoji živalski naravi. Toda z nabiranjem izkušenj se učimo, rastemo, naša zavest se razvija in z njo tudi sposobnost za izbiro.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
potovanje potovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dolgo dolgo splošni prislov; nedoločena stopnja
Sprva sprva splošni prislov; nedoločena stopnja
vladajo vladati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
našemu naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, množina svojine
obstoju obstoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
živalski živalski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
instinkti instinkt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
potrebe potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
apetiti apetit samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Čeprav čeprav podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
zgodnji zgodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
stopnji stopnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
povzročimo povzročiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
gorja gorje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
sposobni sposoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zla zel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
lev lev samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
šopiri šopiriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pred pred predlog; orodnik
plenom plen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
lev lev samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
zgolj zgolj členek
sledimo slediti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
živalski živalski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
naravi narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Toda toda priredni veznik
z z predlog; orodnik
nabiranjem nabiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
izkušenj izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
učimo učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
rastemo rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
zavest zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razvija razvijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
z z predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
tudi tudi členek
sposobnost sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
izbiro izbira samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Zakaj jaz? Zakaj to? Zakaj zdaj?
avtor: neznani avtor