"Izjave Kovača, da je antraks pri nas tako rekoč že 'domača žival', se mi zdijo nekoliko pretirane. V svoji dolgoletni veterinarski praksi sem se s primerom antraksa nazadnje srečal pred 18 leti," je izjave direktorja veterinarske uprave komentiral dr. Borut Zemljič, predsednik slovenske veterinarske zbornice. Zemljič je dejal še, da je to bolezen, ki je enostavna za zdravljenje, ko je diagnosticirana. Problemi pa so prav pri diagnozi. "Že pri steklini, ki je za slovenske veterinarje bolj domača bolezen, so včasih težave pri diagnozi, torej ni nič nenavadnega, da kateri od veterinarjev obolelosti za antraksom ne prepozna. Takrat ko je antraks diagnosticiran, pa so postopki, kako ravnati v teh primerih - torej tudi, kako naj veterinar poskrbi za lastno varnost - natančno predpisani." Zemljič dodaja, da cepljenje veterinarjev proti antraksu v Sloveniji nikoli ni bilo obvezno in da cepiva za ljudi v Sloveniji doslej sploh niso imeli. Po Zemljičevih besedah v zakonu ni navedena nobena bolezen, ki bi bila označena kot poklicna bolezen veterinarjev. "V preteklosti smo večkrat predlagali različnim ustanovam, da bi opravili študije, s čim vse prihajajo slovenski veterinarji v stik, vendar za to ni bilo zanimanja. Tako imamo na voljo le preiskavo, ki je bila opravljena v sosednji Avstriji, kjer je navedena vrsta bolezni, za katerimi obolevajo veterinarji," pravi Zemljič. So pa v zakonu navedene kužne bolezni živali, v enem od odstavkov veterinarskega zakona pa piše, da se v primeru, kadar veterinar po stiku z okuženo živaljo zboli za to boleznijo, to obravnava kot poklicna bolezen. Med kužnimi boleznimi je naveden tudi antraks.