'Revmatska vročica je bolezen, ki je bila v prvi polovici prejšnjega stoletja pogosta, z incidenco sto do dvesto bolnikov na sto tisoč otrok. Danes je izredno redka: v Sloveniji oboli okrog deset otrok na leto. Nastane kot posledica slabo zdravljene ali nezdravljene okužbe predvsem zgornjih dihal, največkrat angine, z beta hemolitičnim streptokokom tipa A. Zaradi podobnosti v strukturi med njim in določenimi tkivi imunski sistem poleg streptokoka napade tudi lastna tkiva in povzroči vnetja na različnih organih. Največkrat so prizadete žile v možganih, srcu, sklepih in koži,' pojasnjuje dr. Meta Accetto, in nadaljuje: “Bolezen se najpogosteje pojavlja pri osnovnošolskih otrocih in običajno izbruhne dva do tri tedne po streptokokni okužbi. V tem času je otrok največkrat brez težav, potem pa nenadoma dobi povišano temperaturo in druge značilne znake. Revmatsko vročico najbolj pogosto prepoznamo po prizadetosti sklepov. Ti so zelo boleči, otekli, koža nad njimi je pordela. Težave v nekaj dneh na enem sklepu izginejo in se pojavijo na drugem. Nekaj dni zatem sledi prizadetost srca, ki je najbolj neugoden faktor bolezni, in ki jo, ker poteka manj opazno, lahko spregledamo. Približno 15 odstotkov otrok razvije težave s strani osrednjega živčevja, ki se lahko pojavijo v prvem obdobju bolezni, lahko pa nekaj mesecev kasneje, in samo okrog pet odstotkov otrok razvije značilni kožni izpuščaj in podkožne vozliče. Ne zbolijo vsi, ki prebolijo nezdravljeno streptokokno angino. Obstaja tudi dedna nagnjenost za razvoj bolezni.”