Potem pa se človeku dogodi, da odpre sicer na vso moč kontroverzno prilogo ONO, kjer med drugim ministrica za šolstvo v ženski vladi Manca Košir terja od ministra Šturma, naj pri šolarjih ukine preverjanje znanja in namesto tega uvede kriterij kozmične ljubezni. A to bi še šlo, kozmične ljubezni res ne bomo preganjali. V ONI (19. septembra) sem dobil šus v čelo, ko sem prebral sestavek odstreljene direktorice Urada za žensko politiko Vere Kozmik. Vera je opisala dve zgodbi. Prva zgodba. Tridesetletna poročena ženska z dvema otrokoma skupaj z možem ne namerava imeti več otrok. Ginekolog ji noče predpisati kontracepcije in jo spodbuja, naj rodi še nove otroke. Vendar ji ne pove, da se je sam odločil za ugovor vesti. Po mojem skromnem mnenju gre za hudo kršitev Hipokratove prisege. Drugi primer. Ženska ima tri otroke. Zanosi, skupaj s partnerjem se odločita, da ne bosta mogla imeti še četrtega otroka. Nosečnica gre k svoji zdravnici ginekologinji. Ta ji predlaga še nekaj laboratorijskih pregledov. Čas pa teče. Ženski zbolijo vsi trije otroci, tako da ne more zdoma. Čas nesmiljeno teče še naprej. Nosečnica gre spet k zdravnici šele čez dva tedna. Sprejme jo zdravnik, ki ji pove, da bo uveljavljal ugovor vesti in ji nikakor ne bo odpravil plodu. Ženska gre domov praznih rok. Prvič je slišala za institucijo ugovora vesti. Tako rekoč zadnji dan v mestni bolnišnici najde zdravnika, ki opravi abortus. Skorajda kot ba bi šlo za nekakšno zaplotniško kriminalno dejanje. Zdaj lahko samo še čakamo, da bo kak katoliški vigilant začel groziti denimo kakšnemu dr. Vasiliju Cerarju.