Iz vaših besed sklepam, da si od srca želite otrok(a). Staro reklo se glasi, da se otrok ne da 'pritrucati'. Pomeni pa, da je lahko vse prizadevanje zaman. Pogosto prav zaradi tega, ker pride zaradi čustvene intenzivnosti (napetosti, tesnobe, pričakovanja, razočaranj) pri ženski do različnih kemičnih in hormonskih sprememb, ki preprečijo zanositev, tako da nastane začarani krog. Literatura je polna primerov, da je ženska zanosila šele, ko je izgubila vsak up tako v Boga kot v Znanost. Sprijaznjenje je prej omenjeno kemično neravnovesje odpravilo – e voilŠ! V tem smislu bi vama rad svetoval, da se pač prepustita navdihu, da čim manj načrtujeta (no, saj vi kot ženska, ki pripušča, lahko še vedno tempirate spolno združitev, da bo idealna, ne da bi partner to sploh opazil), da kratko malo zaupata Naravi. Slednje seveda ob pogoju, da sta recimo prvih osem let, vsaj dokler nista bila na svojem, uporabljala takšno ali drugačno preprečevalsko metodo. Če je tako, potem leto dni 'neuspešnih poskusov' še zdaleč ni doba, ki bi vas morala skrbeti.