Druga epizoda, o kateri pripoveduje Rita Nano, vsebuje več elementov s simbolnim pomenom: rdeči nageljni in pokopališče sugerirajo gesto političnega sočutja, ki se morda navezuje na pretekle pokole, medtem ko namig na mesečno perilo (seveda neomenjeno, a izpostavlja ga njen bledi obraz) opozarja na dejstvo, da je protagonistka spet ženska. Strahotnost situacije še stopnjuje dejstvo, da se grožnje ne udejanjijo: soobstoj tabuiziranega fenomena – položaja ženske z menstruacijo – in nasilne drže pa poraja občutek nemira, ki seže onstran dogodkov. Tretja epizoda, ki jo Rita približa prejšnjima s ponavljanjem veznega stavka »Oh, kaj so nam zagodli!«, se je v resnici zgodila kasneje: verjetno se nanaša na december 1930, kakor izhaja iz vpogleda v delovno knjižico, medtem ko sta prvi iz let 1921–22. Tretja anekdota vpelje element mučenja, ki ga zaslutimo za kriki in mu je zoperstavljena téma srca: čutiti, kako tisto vpitje »trga srce«, ki je, ne glede na pasivno vedenje, ohranjalo solidarnost in zvestobo neki ideji. Ta zgostitev anekdot ni naključna in niti ne vezana zgolj na neko izkušnjo ali individualno psihologijo. Tri epizode poudarjajo neko izgubo, pri čemer se ideje izpraznitve, razpršitve, razkroja in razlitja povezujejo z idejami rane, odpiranja in razkosanja.111