NAVEDENI ODLOMEK JE KOT POSEBNA IZJAVA ZAPISAN NA PRVI STRANI KNJIGE IZ LETA 1969, KI JE POSTALA VELIKA USPEŠNICA PREDVSEM V ZDA, POZNANA PA JE TUDI V MNOGIH ISLAMSKIH DEŽELAH. POTOVANJE V IRAK JE BILO POROČNO POTOVANJE. ON JE BIL DOKTORSKI KANDIDAT IN JE ŠEL NA TEREN ZBIRAT PODATKE, ONA JE BILA ŽENA, ZGODOVINA ANTROPOLOGIJE POZNA KAR NEKAJ SLAVNIH ŽENA ANTROPOLOGOV, KI SO NA TERENU ZBIRALE PODATKE IN PISALE ETNOGRAFIJO, MED NJIMI STA TUDI LARA BOHANNAN IN UNI WIKAN. KI NAJ BI MU POMAGALA ZBRATI PODATKE O ŽENSKAH, DO KATERIH NI IMEL DOSTOPA. NJEGOVA NAVODILA SO BILA JASNA: ONA NAJ VSAK DAN OBIŠČE ŽENSKE V HAREMU, POZORNO OPAZUJE, MU POROČA IN SI VSAKODNEVNO DELA ZAPISKE. KAJ SE JE ZGODILO Z NJENIMI PODATKI V NJEGOVEM DOKTORATU, MI NI ZNANO. MED POGOSTO CITIRANIMI ANTROPOLOŠKIMI REFERENCAMI GA NI ZASLEDITI. NJENA KNJIGA PA JE DEL IZBIRNEGA ČTIVA NA ODDELKIH ZA ANTROPOLOGIJO V ZDA IN TUDI NA SCHOOL OF ORIENTAL AND AFRICAN STUDIES (SOAS) V LONDONU. TUDI V NJUNI KASNEJŠI SKUPNI KNJIGI NUBIJSKE ETNOGRAFIJE SO V UVODU VLOGE NA TERENU IN PRI PISANJU JASNO DEFINIRANE: "ELIZABETH FERNEA V NUBIJI NI BILA KOT ANTROPOLOGINJA, TEMVEČ KOT ŽENA IN MATI, SPREMLJALA JE SVOJEGA MOŽA ANTROPOLOGA" (TEDLOCK: 1995: 269). NJEN DEL KNJIGE JE OPISAN KOT "IZKUŠNJA TERENA", NJEGOV PA KOT "REZULTAT TERENA" (IBID.).