Po tem dogodku je teh nekaj metrov niže v Podgorju zraslo prekrasno romarsko svetišče. Plemenita Hema pa se je kasneje poročila z nekom, ki je bil plemenite krvi in tako dobila v last kar nekaj gradov; s svojim denarjem je dala sezidati precej cerkva. V tej, ki se nahaja v Rožu na Koroškem, najdemo lesen oltar, ki je marmornato poslikan. V polkrogu razvrščenih ga podpira osem stebrov, z vrha pa nas gleda Bog Oče z zemeljsko kroglo v rokah. Nad njim v podobi goloba s krili prhuta Sveti Duh, v tabernaklju v podobi Kruha prebiva Jezus. Marija je tako v družbi Svete Trojice – žena med tremi božjimi osebami. Žene v božjih očeh zavzemajo pomembno mesto: prav kakor je Mariji v Podgorju do srca prišel jok žene Heme, tako so se Jezusu zasmilile uboge jeruzalemske žene, ko je nesel križ na goro. Spet se je godilo v zapuščenosti križa, da so se pod njim znašle jokajoče žene. Če gremo čez okvire naše kulture, najdemo ženski jok ob grobovih, ko pokopavajo pokojnika, da ga žene z naricavanjem, kot se imenuje njihov enakomerni jok ob takšnih priložnostih, pospremijo na zadnji poti. Milina žene odtehta veliko. Star pregovor pravi, da žena podpira tri vogale pri hiši.