Pomladi sem se znašel v nepričakovani in zelo neprijetni diskusiji o splavu s kolegom, ki je bil nekoč ekološki aktivist, pozneje pa se je poročil v zelo katoliško družino. Rekel mi je, da je splav umor in da se njemu to ne bi moglo zgoditi, ker je vedno uporabljal kondome, in je bil zelo zadovoljen sam s sabo. (Kasneje sta me ta kolega in njegova žena presenetila še z mržnjo do homoerotično usmerjenih ljudi in kritiko moje perverzne tolerantnosti, ker se mi je zdelo pomembneje, da se imajo ljudje radi, kot pa, na kakšen način si izkazujejo ljubezen.)