Zares nepozabna noč. Nekateri vse življenje sanjajo, da bi doživeli kaj takega. Škoda le, da nismo mogli prav nič fotografirati, a bolje tako, saj bi se sicer ponoči plaža zagotovo spremenila v bliskajoči direndaj. Zjutraj sem poiskal kraj, kjer smo prejšnjo noč opazovali želvo. Presenečen sem obstal na plaži. Vsa je bila prepredena s sledmi, kot bi nekdo s traktorjem vozil po njej. Na obrobju plaže, blizu rastlinja, so bile ponekod izkopane ogromne luknje, kamor pa tisti večer želve niso valile jajc. To ni nič hudega, sem izvedel pozneje od domačina. Nekatere želve pridejo najprej le preverit stanje na kopnem, se nato vrnejo v morje in drugo noč odložijo jajca. Nerodno je le, da jajca odlagajo kar vsevprek, tudi čez stara gnezda. Tako se zgodi, da želva razkoplje gnezdo svoje predhodnice in uniči njena jajca, nato pa odloži svoja. Zato ni presenetljivo, da je po celotni obali razmetanih ogromno razbitih jajčnih lupin. Kraj želvjih jajc je sedaj manj kot včasih, a še vedno ostaja donosen posel. Problem je večji na plažah zunaj območja narodnega parka, kjer ni čuvajev. Kljub temu je stanje zaenkrat kar zadovoljivo. Največji problem in obremenitev za okolje je vedno več turistov, ki si želijo doživeti to edinstveno izkušnjo. Zato je dobro, da domačini že razmišljajo o uvedi omejitve obiskovalcev.