7. Iz skupščinskega gradiva, predloženega ob sprejemanju osnovnega besedila ZPDPJP, ne izhaja, da bi zakonodajalec najprej (neuspešno) poskušal zagotoviti manjkajoča denarna sredstva za pokrivanje obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice v okviru državnega proračuna, tako npr. v okviru prihrankov pri istem uporabniku, s prihranki oziroma zmanjšanjem postavk pri drugih uporabnikih proračuna oziroma iz tekoče proračunske rezerve. Še manj je to razvidno iz gradiv ob sprejemanju podaljšanja uzakonjenega odloga plačila, ko se morebitno pomanjkanje sredstev v okviru proračuna za ta namen sploh več ne omenja, čeprav je v Odloku in v Zakonu o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93) izrecno določen proračun kot vir financiranja javne službe, po Izhodiščih za pripravo sanacijskega načrta Slovenskih železnic pa naj bi se, kot ugotavlja v svojem mnenju o predlogu ZDPJP zakonodajno-pravna komisija Državnega zbora, zagotavljala iz proračuna tako sredstva za njihovo sanacijo kot tudi sredstva za prevzem obveznosti Slovenskih železnic na podlagi osnovnega zakona. S takšnim pristopom po moji presoji zakonodajalec ni v zadostni meri upošteval položaja pobudnika kot specializirane institucije javne porabe. Zato je šteti izvršeni poseg v namenska sredstva zdravstvenega zavarovanja za pokrivanje obveznosti proračuna, ki predstavlja prav tako samostojno, od drugih dveh oziroma z občinskimi vred treh, ločeno "državno blagajno", za nedopusten in v nasprotju z načelom zaupanja v pravo kot z enim od načel pravne države, vsebovanim v 2. členu Ustave. Obravnavani odlog plačila obveznosti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja Slovenskim železnicam je torej po mojem mnenju neustaven, kolikor ZPDPJP hkrati ne ureja "prevzema" zapadlih prispevkov Slovenskih železnic oziroma pokrivanja prispevnega izpada s strani države.