Iks je hodila po središču mesta, sprehajala se je po znanih ulicah, a ob tem ni občutila ničesar. Ob kanalih je kot vsako nedeljo vladala tišina. Hiše, predvsem pa poslovne stavbe, so k njej obračale svoja nema pročelja, v ulicah s trgovinami so bile pred izložbami spuščene železne rolete. Ni vedela, kam naj gre. Denarja, da bi sedla v kavarno, ni imela.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Iks iks samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hodila hoditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
po po predlog; mestnik
središču središče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
sprehajala sprehajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
po po predlog; mestnik
znanih znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
ulicah ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
a a priredni veznik
ob ob predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
občutila občutiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ničesar nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
Ob ob predlog; mestnik
kanalih kanal samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kot kot podredni veznik
vsako vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
nedeljo nedelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vladala vladati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tišina tišina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Hiše hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
predvsem predvsem členek
pa pa priredni veznik
poslovne posloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
stavbe stavba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
k k predlog; dajalnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik
obračale obračati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
svoja svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
nema nem splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
pročelja pročelje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
v v predlog; mestnik
ulicah ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
s z predlog; orodnik
trgovinami trgovina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
pred pred predlog; orodnik
izložbami izložba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
spuščene spuščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
železne železen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
rolete roleta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
vedela vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kam kam splošni prislov; nedoločena stopnja
naj naj členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Denarja denar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
sedla sesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
kavarno kavarna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Vmesna postaja
avtor: Hella S. Haasse