In če se sedaj osredotočim na primer priprave nove odrske postavitve, ki je v Folklorni skupini Triglav nastala pred nekaj leti, potem naj najprej povem, kje in kako smo iskali motive zanjo. Folklorna skupina Triglav deluje v občini Jesenice, ki je med Slovenci znana predvsem po železarski tradiciji. Ob razmišljanju o novi odrski postavitvi na omenjeno temo se je najprej pojavljalo vprašanje, le kako naj se lotimo predstavitve »železa«, nečesa tako trdega, grobega in hladnega? Le kako bi lahko to povezali s pesmijo in plesom? Razmišljanja o začetkih železarstva so nas pripeljali v Kropo do kovačev, ki so večino svojega življenja preživeli ob delu v vigencih (kovaških delavnicah). Njihovo kovanje v posebnih ritmih je morda blizu plesu, a tega ne moremo trditi. Med obiski v Kropi, pogovori z nekaterimi starejšimi tržani in iz prebrane literature smo izvedeli, da jim je bilo zelo blizu petje in da so radi plesali. Zanimivo in obenem presunljivo je bilo spoznanje, da so večino življenja, tudi družinskega preživeli v kovačnicah. Ženske so v vigencih kuhale, s seboj vodile otroke, celo dojenčke, ki so jokali verjetno »v ritmu kovanja« in se zibali kar ob mehu. To in še mnogo več smo izvedeli ob iskanju gradiva, žal pa posebnih zapisov o zabavah, ki bi se dogajale v vigencih nismo našli. Toda bili smo vztrajni. Iskali smo naprej. Iskanja ter razmišljanja so nas končno pripeljala tudi do plesa. V odrski postavitvi smo predstavili drobce našega iskanja: ponazorili smo odnose med posameznimi družinskimi člani, ki so delali v vigencih, v ospredje pa postavili veselje in zabavo, ki jo je spodbudila namišljena novica o ljubezni med Tinco in Jurijem, ki pa ni predstavljena z besedami, ampak se izraža v pesmi in plesu.