Že z Yalungkanga sem vedel, da lahko brez težav zdržim tri, štiri dni brez hrane in dva ali več dni brez spanja. Glavne stene ni mogoče preplezati naravnost. Za kaj takega je prehud mraz in zahteva preveč časa. V srednjem delu stene sem videl streho, ki je bila več kot 40 metrov dolga. Če bi pritrdil vrvi, bi jih verjetno razsekalo padajoče kamenje. Ves spodnji del stene je vbočen, plezanje čezenj zaradi serakov in padajočega kamenja pomeni samomorilsko nevarnost. Nihče si tam čez ne bi želel plezati več kot dvakrat. Prav tam je leta 1984 do smrti potolklo dva plezalca iz Nizozemske. Sam sem tisti del preplezal v manj kot 4 urah.