Slednji se je na zatožni klopi znašel zaradi spolnega razmerja z Monico Lewinsky in prikrivanja le-tega. Sojenju v senatu na isto temo, z osumljencem iz Bele hiše, je bila Amerika v 200 letih zgodovine priča le enkrat doslej, leta 1868, ko je senat z enim glasom premoči porazil tiste, ki so želeli odstaviti predsednika Andrewja Johnsona. V ozračju, prežetem s formalnostjo, senatorji 131 let kasneje med sojenjem predsedniku Clintonu niso slišali nič takšnega, kar ne bi izvedeli že v minulem letu dni, ko je afera Lewinsky pretresala Washington. Republikanski predstavnik iz Arkansasa, Clintonove rodne države, Asa Hutchinson, je dva člena obtožnice, ki predsednika obtožujeta krive prisege in oviranja preiskave neodvisnega tožilca, izjemno organizirano in kronološko predstavil 21 srečanj Clintona in Lewinskyjeve v Beli hiši ter sistematično podal zaključke, ki naj bi predsednika navedli k laganju, zagotavljanju diskretnosti Monice Lewinsky in zatekanju k različnim privilegijem. Hutchinson je prepričljivo ovrgel vztrajne trditve Bele hiše, da je predsednikov odvetnik in prijatelj Vernon Jordan Monici Lewinsky poskušal najti dobro plačano službo davno pred tem, ko naj bi izvedel, da je Lewinskyjeva na seznamu prič v civilni tožbi Paule Jones. Predstavnik Arkansasa je kot ključni dokaz uporabil Jordanovo pričanje pred veliko poroto, v katerem je zatrdil, da je bilo iskanje službe za Lewinskyjevo do 10. decembra 1997, ko so izvedeli za seznam prič v tožbi Jonesove, na dnu njegovih obveznosti.