»Na srečo danes nismo v šoli, ampak na sodišču, zato domišljijski spisi tožilstva, za katere si sicer zaslužijo oceno odlično, ne pridejo v poštev,« je na očitke tožilstva cinično odgovoril Burkelčev zagovornik Blaž Kovačič. Dodal je, da dogodek očitno ni bil tako sporen, sicer bi sošolci o njem pripovedovali staršem, ki so jim bili glede na takratno starost zelo blizu, njihovo pričanje pa je bilo po njegovem mnenju nezanesljivo. Svoje je dodal tudi Burkelc, ki je še enkrat poudaril, da držijo vse njegove dotedanje izpovedbe pred sodiščem in da ni ničesar priredil. Povedal je, da je želel s svojim prihodom v razred zgolj zaščititi ostale učence, nikakor pa ni imel namena sprožiti konflikta z oškodovancem. Po njegovem prepričanju je fant planil v jok zato, ker je po dolgem času spoznal, da nad njim obstaja neka višja avtoriteta, nikakor pa ne zaradi udarca. Sodni proces je označil kot rezultat gonje proti njemu samemu, ki so jo v tistem času sprožili na zaloški osnovni šoli. Nekateri so ga namreč s svojim ravnanjem na vsak način želeli očrniti pred vsemi institucijami.