Avtor: Robert Žvižaj Vir: Podjetnik, maj, 2003 Dokumentacija , ki jo banka zahteva, pa se razlikuje glede na vrsto kredita, glede na to, ali poslujete že dalj časa ali ne, in ali ste nov komitent banke. Obseg dokumentacije je odvisen tudi od tega, ali ste v tekočem poslovnem letu pri določeni poslovni banki najeli kredit. Seznam dokumentacije, ki naj bi jo predložili, zajema: Pri dolgoročnih kreditih, zahtevnejših kreditih ali če ste začetnik, bo banka od vas zahtevala poslovni načrt oziroma investicijski program. Poslovni načrt vam izdela strokovna služba (lahko ga sami, če imate potrebna znanja). Poslovni načrt ni nujno zlo, ki ga zahteva banka. Dobrodošel je tudi za vas, ker vam omogoča nadzor nad poslovanjem, primerjavo z načrtovanim ter zaznavanje potencialnih ozkih grl, na katera do priprave poslovnega načrta niste bili niti pozorni. Zavarovanje kredita Pri urejanju kredita se največkrat zatakne pri njegovem zavarovanju. Kot smo že omenili, lahko kreditno tveganje zmanjšamo s primernim zavarovanjem. Vrste zavarovanj , ki jih lahko ponudite banki, so: Med prvovrstna zavarovanja po sklepu o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic sodijo: Pripravljenost ponuditi ustrezno zavarovanje je kazalec lastnega zaupanja v vaše poslovanje. V drugi skrajnosti pa je ta pripravljenost pokazatelj, kako brezupno potrebujete sredstva. Za kaj gre, je razvidno iz tistega dela dokumentacije, s katero se ugotavlja vaša kreditna sposobnost. Med možnimi zavarovanji je naveden tudi depozit . Zakaj bi najemali kredit, če imate na voljo isto količino lastnih virov? Primer kredita Želite najeti milijon tolarjev kredita po obrestni meri 10 % nominalno. Stroški odobritve kredita znašajo 10.000 tolarjev. Pri banki imate sklenjen depozit z ročnostjo treh let. Depozit ste sklenili pred dvema letoma po obrestni meri 9 % nominalno v višini milijon tolarjev. Pri morebitni prekinitvi depozita vam poslovna banka obrestuje kredit po obrestni meri za sredstva na vpogled, ki znaša 1 %. Čez eno leto bosta zapadla kredit in depozit in račun bo naslednji: za milijon tolarjev najetega kredita bo znašala vaša obveznost do banke iz naslova obrestne mere 100.000 tolarjev. Upoštevati morate še strošek odobritve kredita, ki je ob odobritvi znašal 10.000 tolarjev, kar pomeni (ob nominalni obrestni meri 10 %) v prihodnosti 11.000 tolarjev. Vaša skupna obveznost iz naslova kredita ob zapadlosti tako znaša 1.111.000 tolarjev. Ob zapadlosti depozita pa znaša celotna obveznost banke do vas 1.000.000 x 1,09 na tretjo, kar znaša 1.295.029 tolarjev . Razlika med depozitom in kreditom znaša torej 184.029 tolarjev v vašo korist. Če se ne bi odločili za najem kredita, temveč za prekinitev depozita , pa bi obveznost banke do vas ob prekinitvi znašala 1.020.100 tolarjev. Da bi bila zneska primerljiva, moramo znesek 184.029 tolarjev diskontirati z indeksom rasti splošne ravni cen (vzemimo, da znaša 1,08) v obdobju med najemom in zapadlostjo kredita. Diskontirani znesek razlike med kreditom in depozitom znaša 170.397,22 tolarjev, in če odštejemo še znesek obresti, ki bi jih prejeli v trenutku razvezave depozita, ugotovimo, da je najem premostitvenega kredita ugodnejši za 150.297,22 tolarjev.. Znesek, ki smo ga izračunali, pomeni, glede na podatke, najvišji znesek škode, ki si jo lahko povzročite, če se ne odločite za kredit. Dodatno pa je treba upoštevati še to, da vam gresta v stroške nominalna obrestna mera in strošek odobritve, če vodite kredit v poslovnih knjigah. Po odobritvi kredita Banka lahko od vas zahteva, da zagotavljate določeno dokumentacijo tudi po odobritvi kredita. Dostaviti boste morali predvsem tisto dokumentacijo, iz katere je mogoče izračunati vašo kreditno sposobnost . Takšne zahteve izvirajo iz postopkov rednega spremljanja kreditov, ki ga izvajajo vse poslovne banke. Razlog je v tem, da banke ocenjujejo kreditno tveganje tudi v obdobju po odobritvi kredita. Če se pri ponovnem ocenjevanju ugotovi, da so se kazalci vašega poslovanja poslabšali, vam bo banka največkrat predlagala podaljšanje roka odplačevanja, in želela, da glede na povečano tveganje, ki ga sprejema, zagotovite ustreznejše zavarovanje. Za konec naj povem, da boste morali pri urejanju kredita v večini primerov urediti le del zgoraj navedene dokumentacije. Poslovni načrt sem tukaj omenil le bežno, sicer pa si zasluži kakšno besedo več.