Če naj bo komunikacija z drug(ačn)im uspešna, potem morajo drugi imeti občutek, da jih razumemo, da se znamo vživeti vanje, da smo udeleženi pri njihovem doživljanju in da jih imamo za enake. Šele potem bo drugi verjel tudi to, da npr. s svojim univerzalizmom (»Bom predsednik vseh«) mislimo resno in da smo ga dejansko zmožni. Peterle pa je s svojim geslom in nastopom povzročil prav nasprotne učinke: pri dialogu in komunikaciji je pravilo, da pustimo ob strani stvari, ki nas razdvajajo, in da jih ne poudarjamo, ampak se osredotočimo na cilj, ki je naša skupna vrednota. Tako kot se je Türk osredotočil na bistveno: »Vi me izvolite za predsednika, jaz pa vam bom dal, kar želite od predsednika. In to bom zmogel.« Pragmatična in v njegovih koordinatah po svoje iskrena ponudba pogodbe, ki jo je ponudil ljudem. Po drugi strani pa je treba, če si že izzvan, jasno povedati, kaj si misliš: tako, da bo to kot jasno in suvereno razumel tisti, s katerim želiš komunicirati. Pri Peterletu pa je bilo prav obratno: s svojim osrednjim stavkom-geslom je poudaril razlike, čeprav ga k temu nihče ni silil, po drugi strani pa ni odgovarjal jasno, ko je bil vprašan, ni želel biti iskren, so ocenili gledalci. Brez postavljanja razlik na stran in brez občutka iskrenosti pri nagovarjanju pa ni komunikacije, ki bi prinesla uspeh na volitvah. Vendarle moraš vzbuditi občutek nekakšne iskrenosti ali doslednosti. Če nimaš ponuditi česa drugega, pa ponudi samo svojo uslugo. Če volivci prepoznajo nekaj kot neiskreno patetičnost, to gotovo kaznujejo. Türk pa je učinkoval prav nasprotno. Njegov govor so volivci razumeli kot: »Pustimo razlike med nami, dal vam bom, kar sem dolžan dati, na to se lahko zanesete.« Pravzaprav je pri mnogih zmagal na podobno vižo, kot je včasih zmagala LDS. Mnogi so ga volili kot najmanj slabo opcijo. Zaradi učinka primerjalnega kontrasta pa jim je nazadnje postal simpatičen. Zato je bila med njim in Gasparijem tako majhna razlika. Ena od značilnosti, ki bi lahko stala Gasparija nekaj glasov, je bilo dejstvo, da je bil del stare garniture LDS, katere samopašnosti ljudstvo še ni pozabilo. Tu je Türku pomagal SD-jevski slog.