Če naj bo komunikacija z drug(ačn)im uspešna, potem morajo drugi imeti občutek, da jih razumemo, da se znamo vživeti vanje, da smo udeleženi pri njihovem doživljanju in da jih imamo za enake. Šele potem bo drugi verjel tudi to, da npr. s svojim univerzalizmom (»Bom predsednik vseh«) mislimo resno in da smo ga dejansko zmožni. Peterle pa je s svojim geslom in nastopom povzročil prav nasprotne učinke: pri dialogu in komunikaciji je pravilo, da pustimo ob strani stvari, ki nas razdvajajo, in da jih ne poudarjamo, ampak se osredotočimo na cilj, ki je naša skupna vrednota. Tako kot se je Türk osredotočil na bistveno: »Vi me izvolite za predsednika, jaz pa vam bom dal, kar želite od predsednika. In to bom zmogel.« Pragmatična in v njegovih koordinatah po svoje iskrena ponudba pogodbe, ki jo je ponudil ljudem. Po drugi strani pa je treba, če si že izzvan, jasno povedati, kaj si misliš: tako, da bo to kot jasno in suvereno razumel tisti, s katerim želiš komunicirati. Pri Peterletu pa je bilo prav obratno: s svojim osrednjim stavkom-geslom je poudaril razlike, čeprav ga k temu nihče ni silil, po drugi strani pa ni odgovarjal jasno, ko je bil vprašan, ni želel biti iskren, so ocenili gledalci. Brez postavljanja razlik na stran in brez občutka iskrenosti pri nagovarjanju pa ni komunikacije, ki bi prinesla uspeh na volitvah. Vendarle moraš vzbuditi občutek nekakšne iskrenosti ali doslednosti. Če nimaš ponuditi česa drugega, pa ponudi samo svojo uslugo. Če volivci prepoznajo nekaj kot neiskreno patetičnost, to gotovo kaznujejo. Türk pa je učinkoval prav nasprotno. Njegov govor so volivci razumeli kot: »Pustimo razlike med nami, dal vam bom, kar sem dolžan dati, na to se lahko zanesete.« Pravzaprav je pri mnogih zmagal na podobno vižo, kot je včasih zmagala LDS. Mnogi so ga volili kot najmanj slabo opcijo. Zaradi učinka primerjalnega kontrasta pa jim je nazadnje postal simpatičen. Zato je bila med njim in Gasparijem tako majhna razlika. Ena od značilnosti, ki bi lahko stala Gasparija nekaj glasov, je bilo dejstvo, da je bil del stare garniture LDS, katere samopašnosti ljudstvo še ni pozabilo. Tu je Türku pomagal SD-jevski slog.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
naj naj členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
komunikacija komunikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
drug drug samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ačn ačn samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, orodnik
im im neuvrščeno
uspešna uspešen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
morajo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
imeti imeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
razumemo razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
znamo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vživeti vživeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
vanje vame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
udeleženi udeležen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
njihovem njihov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, množina svojine
doživljanju doživljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
enake enak nedoločni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
Šele šele členek
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
verjel verjeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
tudi tudi členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
npr. npr. okrajšava
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
univerzalizmom univerzalizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
predsednik predsednik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
mislimo misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
resno resno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
dejansko dejansko splošni prislov; nedoločena stopnja
zmožni zmožen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Peterle Peterle samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
geslom geslo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
nastopom nastop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
povzročil povzročiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
prav prav členek
nasprotne nasproten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
učinke učinek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pri pri predlog; mestnik
dialogu dialog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
komunikaciji komunikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pravilo pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
pustimo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ob ob predlog; mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
razdvajajo razdvajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
poudarjamo poudarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ampak ampak priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
osredotočimo osredotočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
cilj cilj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
skupna skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vrednota vrednota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Türk Türk samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
osredotočil osredotočiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; tožilnik
bistveno bistveno splošni prislov; nedoločena stopnja
Vi ti osebni zaimek; 2. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
izvolite izvoliti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
predsednika predsednik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
dal dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
želite želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
predsednika predsednik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
In in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
zmogel zmoči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Pragmatična pragmatičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
njegovih njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, mestnik, ednina, moški spol svojine
koordinatah koordinata samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
po po predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
iskrena iskren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ponudba ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pogodbe pogodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ponudil ponuditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
ljudem človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
Po po predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
izzvan izzvan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
jasno jasno splošni prislov; nedoločena stopnja
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
misliš misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
jasno jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
suvereno suvereno splošni prislov; nedoločena stopnja
razumel razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
katerim kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
želiš želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
komunicirati komunicirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Pri pri predlog; mestnik
Peterletu Peterle samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
prav prav členek
obratno obratno splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
osrednjim osrednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
stavkom stavek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
geslom geslo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poudaril poudariti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
razlike razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
čeprav čeprav podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
k k predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
silil siliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
po po predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
odgovarjal odgovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
jasno jasno splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
vprašan vprašan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
želel želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
iskren iskren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ocenili oceniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
gledalci gledalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Brez brez predlog; rodilnik
postavljanja postavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
razlik razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
brez brez predlog; rodilnik
občutka občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
iskrenosti iskrenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pri pri predlog; mestnik
nagovarjanju nagovarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
komunikacije komunikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
prinesla prinesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
uspeh uspeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
na na predlog; mestnik
volitvah volitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Vendarle vendarle priredni veznik
moraš morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
vzbuditi vzbuditi glavni glagol; dovršni, nedoločnik
občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
nekakšne nekakšen nedoločni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
iskrenosti iskrenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
doslednosti doslednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
nimaš imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina, zanikani
ponuditi ponuditi glavni glagol; dovršni, nedoločnik
česa kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
ponudi ponuditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
uslugo usluga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
volivci volivec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prepoznajo prepoznati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
neiskreno neiskren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
patetičnost patetičnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
kaznujejo kaznovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
Türk Türk samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
učinkoval učinkovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
prav prav členek
nasprotno nasprotno splošni prislov; nedoločena stopnja
Njegov njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine
govor govor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
volivci volivec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
razumeli razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
Pustimo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
razlike razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
med med predlog; orodnik
nami jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, orodnik
dal dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
dolžan dolžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
dati dati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zanesete zanesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
Pravzaprav pravzaprav členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
mnogih mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, mestnik
zmagal zmagati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; tožilnik
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vižo viža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
zmagala zmagati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
LDS LDS samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Mnogi mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
volili voliti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
najmanj najmanj splošni prislov; presežnik
slabo slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
opcijo opcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Zaradi zaradi predlog; rodilnik
učinka učinek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
primerjalnega primerjalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
kontrasta kontrast samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nazadnje nazadnje splošni prislov; nedoločena stopnja
postal postati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
simpatičen simpatičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
med med predlog; orodnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
Gasparijem Gaspari samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
majhna majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
razlika razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
značilnosti značilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
stala stati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, srednji spol
Gasparija Gaspari samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
glasov glas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
dejstvo dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
stare star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
garniture garnitura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
LDS LDS samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
katere kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
samopašnosti samopašnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ljudstvo ljudstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
pozabilo pozabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Türku Türk samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, dajalnik
pomagal pomagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
SD-jevski SD-jevski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
slog slog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Demokracija
avtor: neznani novinar