Odločitev državnega zbora bo gotovo prinesla tudi nekaj pomembnih premikov na slovenski politični sceni. Janez Janša sicer ne bo nehal trditi, da gre za zaroto (dveh tretjin?) poslancev zoper ljudstvo, in bo tudi ta svoj formalni poraz skušal unovčiti v predvolilni kampanji. Verjetno bo s tem in z očitanjem izdajstva združeni ljudski stranki uspel okoli sebe zbrati nezadovoljneže in skrajneže na desni ter tako pridobil nekaj odstotkov več od sicer vsega spoštovanja vrednega volilnega izida iz leta 1996. Toda volilni izid okrog 20 odstotkov glasov, ki ga Janševim socialdemokratom pripisuje na primer Dnevnikova predvolilna napoved, jim z vidika osvojitve oblasti verjetno ne bo kaj dosti pomagal. S to nepopustljivo kampanjo okrog volilnega sistema ta je potekala podobno, naj Janša oprosti prispodobo, kot če bi pitbulovska pasja zverina zgrabila kos mesa je prvaku SDS uspelo do vseh drugih izkopati nepremostljivo globoke jarke. Ne samo to, tudi relativno kratkotrajna zdajšnja izkušnja vladanja skupaj z njim bo pri drugih strankah poslej zagotovo prižgala rdečo luč pred vsako mislijo, da bi ga vzeli v katero od možnih povolilnih vladnih koalicij. Če ne drugega, je zasejal preveč strahu, da mu nihče v morebitni koaliciji z njim ne bi bil kos. Obsojen je torej na vsaj še štiriletno ždenje v opoziciji, pri čemer mu bodo za kazen družbo delali njegovi nepomirljivi politični sovražniki, to je socialdemokrati v Združeni listi.