Potem je njenega moža vzela megla, nenadoma ga ni bilo več. Jerica je čez noč ostala sama, bilo jo je sram slamnatega vdovstva, zato se je zaprla v hišo in z nikomer ni spregovorila. Martin se je spraševal, kdaj se bo potolažila in ponovno zaživela. Upal je, da kmalu in da bo takrat resnično on na vrsti. S poštarskim mopedom se je vozil okoli hiše, oprezal za njo, predel kot mačka in čakal na priložnost kot nogometaš na prvo žogo. Kmalu bi obupal, saj so ljudje govorili, da je Jerica skoprnela od žalosti in da v njej ni več življenja. Martin se je v obupu zaklel, da bo jutri, najkasneje pojutrišnjem, vdrl k njej ter ji vse povedal, a je kar cincal in čakal. Dokler se ni zgodil čudež in je mlada ženska vzela pobudo v svoje mehke ročice. Bilo je lepo spomladansko dopoldne, nikjer nikogar. Poštar je nerodno vtikal pošto za Jeričina vrata, ko so se ta čudežno vdala. Stopil je noter in poslušal, kaj bo. »To je storila zanalašč,« mu je švigalo skozi možgane. Šel je proti spalnici, nekaj ga je noro vleklo v tisto smer, vrata so bila na stežaj odprta. Tole je lepo zrežirala. Ga pričakuje, ali kaj? V naslednjem hipu je bil o tem povsem prepričan. Ležala je na belih rjuhah, na sebi ni imela ničesar, le na nogah rdeče čevlje z noro visokimi petami. Dolgi svetli lasje so ji zakrivali velike napete prsi, njen trebušček se je rahlo dvigal in padal, tam spodaj se je bohotil hudo črn gozdiček. Jerica se mu je smehljala in mu nežno pomigala z roko, naj stopi bližje. Po božje ga je oblilo, kar stal je tam ob postelji in jo požiral z očmi, saj tako lepega, poželjivega telesa še ni videl. Gospa je čisto malo razmaknila nogi, da je videl njeno vlažno, vedno bolj nestrpno muco. Začutil je vonj po ženski, po tisti vroči, kipeči strasti, zato se je v njegovih hlačah nekaj zganilo. Bilo je kopje, pravzaprav ogromna sulica, ki je švignila kvišku. Ni mogel več, zabrisal je uniformo s sebe, ni bil več ne poštar ne znanec, zdaj le še moški, v katerem vse vre. Vedel je, da mora najprej zadovoljiti njo, da bi lahko potem do popolnosti še sebe. Hip zatem je kot ponorel drgetal v njej, občutek je bil nor, strast ogromna, val v njej je naraščal, v njem naravnost kipel. Končala sta skupaj, vrela pohota ju je preplavila s tako močjo, da sta obležala kot pokošena. Prepotena in srečna.