In potem, čudo vseh čudes, je Maltby vso ekipo povabil na šunko z jajci, nato pa na plavanje v svoji rezidenci, kjer je po burkasti zdravljici »na čast buchanerjevcem« odpeljal goste na vrt, da bi občudovali njegove krastače, katerih imena je klical, da bi preglasil hrum prometa, ki se je valil mimo. »Pridi, Herkules, hop, hop, hop! Nikar tako ne kvakaj vanjo, Galileo, kaj nisi še nikoli videl lepe punce?« In potem, ko so plavali v prijetni poltemi, je Maltby ponovno osupnil vse, saj je Fran v čast glasno zavpil: »Kristus, kako je čudovita!« In končno, da bi zaokrožili večer, je vztrajal pri tem, da zavrtijo plesno glasbo, služabnikom pa je naročil, naj zvijejo preproge. Stormont si ni mogel kaj, da ne bi opazil, da je Fran plesala z vsakim, le z Osnardom ne, ki je raje bahavo pregledoval veleposlanikove knjige, ob katerih je hodil z rokami na hrbtu kakor kak angleški knežič, ki pregleduje častno stražo.