Dvanajstletna Nastja Štabuc iz Tržiča je začela jahati že pri štirih letih. Navdušila jo je njena mama Valerija, ki je bila zelo uspešna tekmovalka na galopskih dirkah. Nastja se rada spominja, da je z mamo jahala vsak vikend v Kočevju, kamor sta hodili pomagat pri delu. Zelo rada je sedela na vihru pred mamo in tako sta prejahali veliko različnih terenov. Mama je prevzela tudi vlogo učitelja jahanja, zato se v jahalno šolo ni nikoli vpisala. Prve konjenice se je udeležila pri enajstih letih na Pohorju, kjer se je pridružila Ženski pohorski konjenici, sledile pa so še Kamniška, KD Jurij Šentjernej itd. Pri enajstih letih se ji je izpolnila velika želja, ko je za rojstni dan dobila Pegija. Pegi je bil takrat petletni kastrat (sirec, mešanec z arabcem) s prvotnim imenom Pegaz-Fly, vendar ga je preimenovala v ljubkovalno obliko imena. Čeprav je bil ujahan v angleškem stilu, ga je sama navadila na western opremo. Odkar ima Pegija, se ji je življenje spremenilo v celoti. V njem je našla zvestega prijatelja in Pegi ji to hvaležno vrača. Z njim se igra, ga boža, uči, čisti, skratka, posveti mu ves prosti čas. Čeprav v času pouka ne more biti pri njem vsak dan, to nadoknadi med počitnicami. Velikokrat prespi kar na seniku, zato ima tam vedno spalno vrečo. Včasih ga jaha tudi brez sedla, trenira in pripravlja pa ga za tekmo v endurancu. Pravi, da se ne boji konkurence, saj je na takšnih prireditvah njeno načelo: važno je sodelovati in ne zmagati. Udeležila se je že več tekmovanj v spretnostnem jahanju, medtem ko je preskakovanje čez zapreke ne mika, saj pravi, da se lahko konj tam hitro poškoduje. Najraje jaha po travnikih, da konja lahko požene. Zelo uživa tudi v vodi, saj s Pegijem oba zelo rada plavata. Pravi, da ni lepšega, kot se držati za njegovo grivo, ko jo varno nese čez vodo. Zelo je ponosna na svoj največji dosežek, da je Pegija naučila dvigovati sprednje noge visoko v zrak. To pokaže vsakemu s takšno lahkoto, kot to delajo izkušeni trenerji dresure. Ima pa tudi slabo izkušnjo z njim iz letošnje zime, ko so ji ušli trije konji iz izpusta čez potok in je morala ponje. Pri povratku ji je Pegi z vso težo skočil na nogo, vendar so neprijetne bolečine že pozabljene. Poleg Pegija v zadnjem času Nastja jaha tudi sedemletno kobilo Hany (angloarabko), prav tako v western stilu. Pripravlja se, da bo šla študirat veterino, po študiju pa načrtuje začasno selitev v ZDA na ranč, kjer bi se rada ukvarjala s quarter konji. Tudi sicer si sanjski dopust predstavlja na ranču med quarterji in mustangi. Drugih hobijev nima, saj ji zaradi Pegija že tako zmanjkuje časa. Le pri delu v domačem živalskem vrtu s tremi konji, dvema psoma, tremi kozami, devetimi zajci in šestimi mačkami mora pomagati mami. Na prvo mesto pa seveda postavlja svojega Pegija, ki ji pomeni posebnega prijatelja in žival hkrati. Preprosto, ima ga rada.