Tri simpatična dekleta, Ana Plemenitaš, Natalija Plemenitaš Fuchs in Renata Gračnar, sestavljajo skupino z nenavadnim imenom Dobjanski vengrli. Prihajajo iz Dobja, ene najmanjših slovenskih občin na obrobju Kozjanskega, kraja, ki ga mnogi mladi poznajo predvsem po prireditvi Pokaži, kaj znaš. Vsem trem omenjenim dekletom je bilo ljudsko petje položeno v zibel. Sprva so ga le poslušale, ko so odraščale, so starejšim pritegnile tudi same. Ker je zvenelo lepo in so prihajale pohvale od vsepovsod, so sklenile, da bodo še pele in si v ta namen izbrale tudi ime skupine – Dobjanski vengrli ali »vajngrli« po domače. »V naših krajih se pogosto sliši, da komu rečejo, da poje kot vengrl. Vengrl je droben črn grilček, ki s svojo neumorno pesmijo pričara nežni spev toplih dni in cvetočih livad, lahko pa je tudi ptič z blagim zvenečim petjem, ki razveseljuje človeška srca. Zaradi te simbolike smo se me poimenovale Dobjanski vengrli,« je pojasnila Ana Plemenitaš, sicer diplomirana varstvenica in študentka etnologije ter kulturne antropologije. Po njihovem mnenju je treba tradicijo ohranjati, hkrati pa tudi stopati v korak s časom. »S poustvarjanjem ljudskih pesmi želimo ohraniti kraje in ljudi, običaje, radosti in težave, ki so vselej spremljale preprostega kmečkega človeka, ki je vse to velikokrat strnil v pesem. In prav pesem je bila zanj sredstvo za izražanje svojih občutenj in s pesmijo je velikokrat opozoril na svoje težko življenje,« pravijo dekleta, ki pesmi črpajo iz ustnega izročila. Vodilni melodiji, ki običajno ni nikjer notno zapisana, se pridružita še dva glasova, vse na osnovi dobrega posluha in občutka za lepo. »Ni naš cilj, da bi bile ljudske pevke, želimo le ohraniti ljudsko pesem na mladosten in ubran način. Ker nam navdušenje poslušalcev in njihove pohvale pomenijo največje priznanje in potrditev, da smo na pravi poti, del slovenske kulturne dediščine na ta način ohranjamo z največjim veseljem,« pravijo dekleta. (mm)