DIALOG DVeh MANJŠIN NA TVS Goriški politik, senator v italijanskem parlamentu in ustanovitelj goriškega filmskega festivala Darko Bratina ter pisatelj Fulvio Tomizza sta zapustila velik pečat v prostoru med Italijo in Slovenijo. Dokumentarni portret obeh Goriški politik Darko Bratina osebnosti avtorjev Borisa Palčiča in Jožeta Dolmarka so na TV Slovenija prvič predvajali 27. julija. Portret, posvečen njuni viziji skupnosti ob nekoč grenki meji med Slovenijo in Italijo, ki je danes ni več, so pod naslovom Tudi mi, Tomizza - Bratina: Dialog dveh manjšin predstavili v nedeljo ob 21.20 na 1. programu TVS. Sociolog Darko Bratina (1942–1997) in italijanski pisatelj Fulvio Tomizza (1935–1999) sta zapustila pomemben pečat na lepem in zgodovinsko burnem ozemlju med Italijo in Slovenijo. Oba sta z zavzetostjo govorila o skupnem življenju na obeh straneh meje, o sožitju narodov in njihovih različnih kultur, medsebojnem razumevanju in obojestranski strpnosti. Verjela sta, da so to stvari, ki se jih ljudje lahko dotaknemo, vzljubimo in skupno gojimo. Verjela sta, da je to mogoče v prihodnjem skupnem evropskem domu. Na žalost nihče od njiju, ne Bratina in ne Tomizza, ni dočakal uresničenja svojih vizij, vključitve Slovenije v EU in padca evropskih meja, so zapisali ustvarjalci. Film je posnel Radovan Čok, nastal pa je v koprodukciji uredništva dokumentarnih filmov Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija in Kinoateljeja Nova Gorica. eTNOLOŠKI TABOR Med 7. in 11. julijem je šola v Šalovcih v Prekmurju organizirala etnološki tabor z naslovom Da ne bi pozabili, piše tednik Porabje. Tabora, ki ga je vodila učiteljica slovenščine Breda Kerčmar, se je udeležilo sedem domačih šolarjev in pet šolarjev iz Števanovcev iz Porabja. Osnovni šoli v Šalovcih in Števanovcih sodelujeta že vrsto Spoznavali so Prekmurje. let, ideja, da bi pripravili skupni tabor, pa se rodila povsem spontano. Otroci so na taboru zbirali narečne besede, povezane z življenjskim ciklusom, posebej z rojstvom in smrtjo, in ugotavljali, kako se besede od vasi do vasi razlikujejo med seboj. Pri organizaciji tabora sta pomagala študentka etnologije Mateja Huber in sociolog Klemen Senica, gostili pa so tudi dr. Zinko Zorko in dr. Mihaelo Koletnik z mariborske univerze, ki sta otrokom pojasnili pomen zbiranja izrazja. Otroci so hodili k informatorkam v Čepince, Budince in Šalovce v Prekmurju ter v Števanovce in Andovce v Porabju ter jih posneli na magnetofonski trak, nato pa vse zapisali. Za konec so pripravili tudi kratek bilten. pogosto vezi ne nastajajo iz skupne ustvarjalne želje za blagor vseh, pač pa prek znanstev in stikov na višjih položajih in prevečkrat le za žep maloštevilnih. Še vedno si sprejet le, če spadaš v ta ali oni tabor in odobravajoče kimaš. Apolitičnost iz skladovega statuta pa menda »odločujoči« sprejemajo kot nikogaršnjost. Če si naš, je tudi v novodobni matični, zdomski in zamejski Sloveniji predznak, ki ti odpira vrata. Mi pa smo predvsem slovenski. 33