Učilnice so se vrstile vzdolž dolgih hodnikov, ki so spominjali na vojašnico. Gregorius je prehodil enega za drugim. Enkrat se je spotaknil čez poginulo podgano, nato tresoč se obstal in si roke, ki s tem sploh niso imele nič opraviti, obrisal v plašč. Ko se je vrnil v pritličje, je odprl visoka, neokrašena vrata. Tukaj so obedovali šolarji, notri je bilo servirno okence, za njim pa s ploščicami oblečen prostor nekdanje kuhinje, od katere so ostale le zarjavele cevi, ki so štrlele iz stene. Dolge jedilne mize so pustili, kjer so bile. So imeli tudi avlo?

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Učilnice učilnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vrstile vrstiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
vzdolž vzdolž predlog; rodilnik
dolgih dolg splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
hodnikov hodnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
spominjali spominjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
vojašnico vojašnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Gregorius Gregorius samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prehodil prehoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
enega en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
za za predlog; orodnik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, dajalnik
Enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
spotaknil spotakniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
čez čez predlog; tožilnik
poginulo poginul deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
podgano podgana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
tresoč tresoč prislov, deležje
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
obstal obstati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
roke roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
sploh sploh členek
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
imele imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
opraviti opraviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
obrisal obrisati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
plašč plašč samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vrnil vrniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
pritličje pritličje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odprl odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
visoka visok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
neokrašena neokrašen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Tukaj tukaj splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
obedovali obedovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
šolarji šolar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
notri notri splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
servirno serviren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
okence okence samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; orodnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
pa pa priredni veznik
s z predlog; orodnik
ploščicami ploščica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
oblečen oblečen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nekdanje nekdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
kuhinje kuhinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
od od predlog; rodilnik
katere kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ostale ostati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
le le členek
zarjavele zarjaveti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
cevi cev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
štrlele štrleti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
iz iz predlog; rodilnik
stene stena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Dolge dolg splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
jedilne jedilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
mize miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pustili pustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
avlo avla samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Didakta
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Nočni vlak v Lizbono
avtor: Pascal Mercier