Tožilec ga namreč bremeni, da je 15. septembra lani v Petlovači v Zvezni republiki Jugoslaviji po sporu z ženo in družino Ristić zaradi cementa vsem grozil. S pištolo TT 7, kal. 7,62 mm, naj bi iz brezobzirnega maščevanja vzel življenje Zorki Ristić (na dvorišču jo je štirikrat ustrelil, tako da je na kraju samem umrla), nato naj bi začel, a ne dokončal, še tri naklepna kazniva dejanja poskusa umora. Ko je Zorkin mož Risto na njivi zaslišal streljanje, je odšel domov gledat, kaj se dogaja. Našel je mrtvo ženo, nato pa je, glede na izpovedbo, še sam bežal pred Štefanom v kopalnico svoje hiše, kjer se je skušal skriti. Štefan naj bi ga s pištolo udaril po glavi, mu v usta porinil cev, naboj mu je prestrelil lice, zatem pa je izpadel šaržer. Štefan je Rista spet tepel po glavi, nakar mu je Risto ušel in se skril na podstrešje. Štefan naj bi se nato odpravil v svojo hišo in se z nabito pištolo znova vrnil na Ristićevo dvorišče in v hišo. Dvakrat je ustrelil mladoletnega Ivana Ristića, ki je stal za šankom, in ga zadel v komolec. Ker je Štefan mislil, da je mrtev, se je odpravil v zgornje nadstropje iskat Milenka Ristića, s katerim se je tisti dan sprl. Tam je bila zaradi streljanja skrita tudi Milenkova žena Liljana, ki je pazila dve leti starega otroka Vojislava Tucića, vendar ju k sreči ni opazil. Odšel je dol, ravno takrat pa se je z avtom na dvorišče pripeljal Vojislav Tucić, ki je že izvedel za streljanje. Štefan ga je zadel v trebuh in ga hudo ranil, ko mu je vrh cevi nastavil na čelo, pa je strel zatajil. Štefan naj bi s prizorišča streljanja nato pobegnil z Tucićevim avtom skozi srbsko krajino in Hrvaško. Dober teden dni kasneje so ga prijeli naši policisti in od takrat je v priporu.