Po krščanskem verovanju pravijo, da prižigajo vsak večer angeli neštete zvezde na nebu, da zapišejo vsakemu novorojencu novo zvezdo, za vsakega mrliča pa ugašajo po eno zvezdo, ki pade potem na tla. Preprosti ljudje še pravijo dandanes, kadar se zvezda utrne: »Duša se je ločila s tega sveta« ali »Nekdo je umrl.« Tudi svarijo: »Ne smeš ugibati, katera zvezda je tvoja; če jo ugasneš, bi bil takoj mrtev.« Ali: »Zvezde šteti je nevarno; mogel bi kdo svojo zadeti, ker ima vsak človek svojo zvezdo; ta pa bi kar z neba padla in človek bi kmalu umrl.« O številu zvezd so ljudje mnenja, da jih je toliko na nebu, kolikor je ljudi na zemlji.